ВепКар :: Тексты

Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь

Vepsän kel’ uzile sugupol’vile

Vepsän kel’ uzile sugupol’vile

вепсский
Младописьменный вепсский
Openduz: Nügüd’ se om lujas ülev azjteta ičeze kodikel’t.
Nikenele ei ole čudokast, miše voded jokseba lujas heredas, i uded pol’ved vajehtaba toižid. Kaik mäneb ümbrustme möst i möst. Jogahižen voden školihe da üläopištoihe tuleba uded openikad da üläopenikad, a ned, kudambad ei amu oliba heiden sijal lähteba udehe aigvoččiden eloho. Meiden Karjalan valdkundas kaiken aigan letas küzund kodikeliden oloiš, niiden kehitoituses da kävutoitandas. Kaikuččen voden školiš da üläopištos varastadas uzid tahtnikoid opeta kodikel’t. Karjalas om 4 školad, miččiš opetas vepsän kel’t. Ned oma Šokšun, Šoutjärven, Kalagen školad, miččed sijadasoiš Änižjärven randal da Suomalaižugrilaine škol Petroskoiš.
Vaiše necil openduzvodel opendai Šokšuspäi mäni radmaha Šoutjärven školha. Sikš ei ole sel’ged, ken sigä opendaškandeb lapsid vepsän kel’he. Nügüd’ Šokšun škol ecib ristitud vepsän kelen opendajan sijale. Ihastoitab situacii Kalag'- da Šoutjärv'-küliden školiš, ved’ kaik openikad, kudambad tuleba ezmäižehe klassaha opendaba kodikel’t. Täl vodel Kalagen školha ezmäižehe klassaha tuli 11 openikad, Šoutjärven školas necil openduzvodel ezmäižes klassas opendasoi 13 openikad.
Suomalaiž-ugrilaižehe školha tuli üks’ prihaine vepsläižiden juridenke. Vepsän kelen opendajan Nadežda Petrovan sanoiden mödhe, nügüd’ školas vepsän kel’t opendab läz 27 last. No ku školiš om äi lapsid, kudambad tuliba opendamha karjalan da vepsän kel’t, ka üläopištos niid tegesoi vähemba. Se-ki om sel’ged. Ei kaikutte ristit el’gendab, miše opeta kodikel’t om lujas melentaruine da tarbhaine azj. Enambišton täht se om tühj da ližatoi. Paksus ristitud, kudambad opendaba kodikel’t, voiba kulda: “Mikš nece sinei om? Tarbiž-ik nece sinei? Ved’ niken ei pagiže nenil kelil! Kuna sinä mäned radmaha?”. Sikš školiden pästnikad meletaba, miše nece professii ei linne tarbhaižen heiden täht. A se om lujas huba! Nügüd’ se om lujas ülev azjteta ičeze kodikel’t, a ku nece om vähäluguižen rahvahan kel’, kaita se om kuti supergerojan missii. Muga konz-se sanui üks’ baltianmeren-suomalaižiden keliden kafedran üläopenik. Om lujas hüvä, miše oma ristitud, kudambad el’gendaba sidä. Nügüd’ Petroskoin üläopištos viž üläopenikad opendab vepsän kel't. Koumandel voz’kursal sidä opendab üks’ neičukaineJekaterina Veršinina, toižel voz’kursalDarja Švecova da Darja Hil’. Sureks ozaks necil vodel ezmäižele kursale tuli kaks’ prihaštGleb Fomin da German Issar. Molembad prihaižed oma Petroskoišpäi. German nikonz ei ole oppinu suomen da vepsän kel’t, da paiči sidä nikonz ei ole kulnu niid. No hän iče sanub, miše hänele kaiken aigan oli melentartušt teta nenid kelid. Midä koskeb Glebadhän om Suomalaiž-ugrilaižen školan pästnik. Hän om oppinu vepsän kel’t vaiše kaks’ vot, da hänen melentartuz neche kel’he om lujas sur’. Glebal oma vepsläižed jured, hän meletab, miše opeta kodikel’t om hänen velg. Hüvä om, ku jäb mugoine norišt, mitte el’gendab ičeze kelen arvon da korktan znamoičendan. Nikonz en väzu toštta, miše kodikeles om vägi. Ei sa varaita, miše midä-se tuleb toižeks. Ved’ ku ristit tegeb armast azjad, sid’ kaik hänel tuleb hüvin! Ei tarbiž kundelta toižid, kudambad sanuba, miše eläd värin, tarbiž kundelta vaiše ičtaze da uskta, miše armaz azj abutab elos kaiken!