Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Filatova. Isogaisa – šamanoiden praznik
Maria Filatova
Isogaisa – šamanoiden praznik
вепсский
Младописьменный вепсский
Elokun
lopus tradicijan mödhe Norvegian mal vedetihe Isogaisa-šamanoiden festival’ .Min täht šamanad vastasoiš i midä melentartušt voib nägištada necil noididen praznikal ?Kut sanutas , paremba ühten kerdan nägištada , mi sadoid kerdoid kulištada ...
Norvegia om todeks čoma ma .Vilu londuz , sured lumisižed mäged , röunatomad pöudojd , pohjoižen loštand tuleba mel’he kaikuččele mehele .Sigä om erilaine il’m .Se om puhtaz i vilu , i tundub , miše päd punotab , kuni ed ole härgnu mugoižehe kislorodaha .
Norvegias om pen’ Lavangen-elotaho .Sigä eläb vaiše tuha mest .Rahvaz pagižeb norvegian kelel da mugažo pohjoižsaameks .Kaikuččel vodel neciš čomas tahos vastasoiš šamanad erazvuiččiš maišpäi .Necile vastusele anttihe nimen “Isogaisa ”, min voib käta , kut “sur’ mägi ”.Festivalil ozutadihe mastar’-klassoid .Voi opetas mujutada villad , plet’t’a endevanhoid vöid , ombelta saamelaižen paidan , tehta puspäi kaičendamuletad .Adivoid opetihe pajatamha saamelaižid joikuid da starinoitihe heile amuižiš veroiš da tradicijoiš .
Kaiken aigan festivalil kului saamelaine muzik .Kogonaižed päiväd šamanad iškiba bubnoihe i oli jüged sanuda , om-ik se pajo vai se om todesine noidan ritual .Karjalaspäi Isogaisale tuli meiden vepsläine Noid-pajogrupp .Muzikantad vändiba ičeze uzid pajoid , miččed todeks tuliba mel’he festivalin adivoile .Saamelaižes čumas kargaitihe da ilotelihe , ei ole mest , kudamb voi ištta ičeze sijal i ei kargaita .
Sana “noid ” om tetab saamelaižile .Endevanhas aigaspäi “noidikš ” hö kucuiba tedairistituid da lekarid .Noidusen tradicii om kova saamelaižil .Nügüd’-ki saami-rahvahal om noidid , kudambad arvosteldas da paksus pakitas abud heil .
Täl vodel noid-tedajad tuliba Franciaspäi , Suomespäi , Latviaspäi da Venämalpäi .Hö tervehtoitiba tulijoid ristituid , abutiba heile pästta ičeze bedoid da kibuid .Sigä oli kül’bet’ , mitte saamelaižiden melen mödhe tervehtoitab i seižutab jaugaha eskai läžujad .Nene ritualad tuliba mel’he .Kactes , kut noid spravitoitab ristitun kibud , nägub , miše nece üks’kerdaine ritual ei voi abutada .Kut nügüdläižele mehele uskta sihe , miše voib tervehtoittas ilma lekarita da zel’l’oita ?Om-ik se tozi ?Neche küzundaha ecim vastusen festivalil .Saamelaine priha Sem’on Bol'šunov Murmanskan agjan Loparskoje-küläspäi starinoiči meile noiduden tradicijan polhe .
“Tahtoin sanuda , miše saamelaižed ei tednugoi šaman-sanad . Mö kucum mugoižid mehid “noidikš ”.Noidaks mez’ voib tehtas , konz hänele om enamb 40 vot .Noid spravitab vaiše verhid mehid .Lečta ičhižid noidale ei sa .Mez’ ei sanu , miše hän om noid .Vaiše külänikad voiba kucta mehen noidaks .Meiden noidad oliba rahvahan melen mödhe lujas vägekahad mehed .Hö mahtoiba ohjata il’mal .Saamelaižed noidad mahtoiba vajehtada säd , londusen il’mehid .Ku uskta mifoihe , ka noidad mahtoiba eskai sirtta sared ühtes sijaspäi toižehe .Pagištihe , ku telustada noidale hänen rados , ka noid voib kätas noidasižeks kiveks – seidaks .
Noidad abutiba ristituile .Hö mahtoiba sureta pedroiden kogoid , lečta pedroid .No iče noidad ei pidanugoi pedroid .Heiden rad oli noiduz .Ičeze rados hö ei pakičenugoi den’goid .Mez’ , kudamb sai abun noidalpäi iče maksoi severdan , kuverdan voi .Paksus makstihe sömäl .
Saamelaižil , kut äjil suomalaiž-ugrilaižil rahvahil oli kaks’ uskondad .Saamelaižed oli valatadud , hö oma ortodoksižed .No sen-žo aigan saamelaižed uskoba äjihe jumaloihe , ižandoihe .Päiväine , kudmaine , ma – kaik ned oma meiden “ižandad ”.Ma om akoiden polestai , päiväine om rahvahan tatoi .Mifan mödhe ma da päiväine sündutiba lapsen – pedran (saam .Mändiš )”.
Sem’on Bol'šunovale om 25 vot .Hän äjan tedab ičeze rahvahan kul’turan polhe .Sem’on tedab tradicijoid laps’aigaspäi , mugažo äjan lugeb i sab tedoid kirjoišpäi .Festivalil Sem’on ozuteli ristituile “pajatandad kurkul ”.Mugažo openzi adivoid pajatamha živatoiden änid .
“Isogaisa ”-festival’ keradab erazvuiččid adivoid . Erased todeks uskoba noididen vägehe i pakičeba heil abud , toižed tuleba festivalile tundištamhas saamelaižihe tradicijoihe da opetas endevanhaze käziradho .Se azj , miše ristitud tuleskeleba festivalihe udes da udes , sanub sen polhe , miše “Isogaisa ” om melentartušt rahvahale i tulijal vodel se möst keradab adivoid .
Isogaisa – šamanoiden praznik
вепсский
Младописьменный вепсский