Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Košeleva. Äirahvahaline Karjalan ma
Maria Košeleva
Äirahvahaline Karjalan ma
вепсский
Младописьменный вепсский
Kül’mkun
21.päiväl Petroskoin sures möndkeskuses mäni Kundaližiden socialižiden organizacijoiden avaitud uksiden päiv .Ned organizacijad tegeba projektoid , miččed om sidotud keskrahvahiden ühthižtöho , mail’man , kul’turan da kožmusen tegemižehe .
Sen ozutelusen tegijoin oli Karjalan valdkundaline ArtŠat’or-organizacii , miččen radon päazjan om kul’turtradicijoiden udessündutamine .Ozuteluz möndkeskuses oli tehtud Karjalan Rahvahaližen politikan ministerstvan abul .Sen päivän tegendaha ühtniba Karjalan valdmehed , rahvahaližiden kundaližiden sebroiden ühtnikad , erazvuiččiden fondoiden ezitajad , biznes-sebrad , lehtmehed , tele - da radioradnikad da Karjalan eläjad .
Čomil pajoil necen ozutelusen avaiži Inkeri-hor .Sid’ ičeze sanoidenke ezini Karjalan Rahvahaližen politikan ministerstvan pämez’ Andrei Manin .Hän toivoti jogahižele organizacijale kehitoitust da tuged .Hän sanui , miše mugoižil azjtegoil om lujas sur’ znamoičend , ved’ ningoižed vastused ühtenzoitaba rahvahid , abutaba niile tehta ühthižradod da tundištoitusid toine toiženke .
Sikš ku azjtego oli tehtud sures möndkeskuses , paiči iče organizacijoid da sebroid sihe kerazihe lujas äi rahvast , lidnan eläjid .Erased tuliba sihe , sikš miše teziba neciš azjtegos , toižed oliba muite siričimänijoin , kudambile oli melentartušt , midä tegesoi sigä da kuspäi om muga äi rahvahid čomiš da melentartuižiš sädoiš .
Azjtegon täht oli jagatud sur’ taho , miččehe mülüiba kaik organizacijad .Jogahižel sebral oli sija , miččel hö ozutiba ičeze sabustusid da tavaroid .Ned oliba kirjad rahvahan vai sebran polhe , erazvuiččed muštlahjad , azjad , miččed oma necen sebran päerigoičusen .Muga , ozutesikš islamalaižiden sebr ozuti kaikile ičeze Koran-pühäkirjan .Sebran ühtnikad pirdiba jogahižen tahtnikan käzile popul’arižid nügüd’ mehendi-poimetišid .Gruzialaižed da litvalaižed kargaižiba ičeze rahvahaližid karguid , karjalaižed eziniba muštlahjoid da literaturad ičeze kelel , a karjalaižed üläopenikad ozutiba kaikile , kut tarbiž tehta karjalan rahvahan flag .Se oli kebn , no lujas melentartuine da hüvä azj , ved’ ei kaik Karjalan eläjäd tedaba , mitte om karjalan rahvahan flag .Sigä oli äi möndsijoid-ki , kus ristitud ezitiba miččid-se laukoid vai möiba ičeze käzil tehtud tehmusid .
Ei sa unohtada meiden rahvahaližiden organizacijoiden polhe .Vepsläižid eziti Vepsän kul’tursebr da norišton sebr ”Vepsän vezad ”.Neiččed ozutiba melentartuižed kaikile vepsläižile tutabad fil’mad kut ”Sel’ktas vedes kala kokib ”, ”Vepsläižen pertin südäin ” da ”Živatad vepsläižiden elos ”.Jogahine ristit voi tulda da kacta niid .Mugažo ristitud voiba tundištadas vepsän literaturanke da lehtišton painusidenke , ostta magnitoid da počtkartaižid .Melentartuižen ei vaiše lapsiden , no aigvoččiden-ki täht oli vepsläižen tätüižen tegemine .Neciš mastar’ - klassas jogahine tahtnik voi tehta tätüšt ičeze täht vai läheližile ristituile .
Voib olda , kaikid "magukahamban " palan oli muga nimitadud "Keitäjiden tora ", miččehe ühtniba erazvuiččed Petroskoin kafed da restoranad .Joga ühtnik ozuti ičeze sömišt tulijoile ristituile .Hö voiba mujada sidä da änestada siš sömižes , mitte tuli hänele mel’he enamba kaikid .Tarbiž sanuda , miše neche azjtegoho mugažo ühtniba kafed da restoranad , miččed eziniba erazvuiččiden rahvahiden sömišt .
Lopus pidab sanuda , miše se oli lujas tarbhaine azjtego .Hüvä om , miše sen tegemine oli tugetud , ved’ kaiken aigan om lujas tärged teta toižiden rahvahiden da kul’turiden polhe , a ei muite teta sebroiš , miččed oma meiden valdkundas .Tarbiž sebrastada toižiden rahvahidenke da sebroidenke , tundištadas niiden kul’turanke , veroidenke da radonke , jagadas toine toiženke mahtištol da tedoil .I , voib olda , ku muga linneb kaiken aigan , sid’ kaik ümbri meiš tegesoi parembaks .
Äirahvahaline Karjalan ma
вепсский
Младописьменный вепсский