Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Kut ende vepsläižed praznuičiba Ut Vot da Raštvoid?

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Kändi tekstan vepsän kel’he Galina Baburova, Kodima. № 12, (2015), с. 7

Kut ende vepsläižed praznuičiba Ut Vot da Raštvoid?
(вепсский)

paksus kulem mugoižen muštatesen: ”Kut vasttad Ut Vot, ka muga mänetad-ki!”. Om tetab, miše vepsläižed-ki ende uskoibapraznikan ezmäine päiv om noidasine. I kaik, midä tegesoi necil päiväl, voib tošttas udel vodel. Sikš Raštvoiden da Uden Voden ezmäižel päiväl ei sand antta verhile ristituile nimidä pertišpäi. Se znamoiči kadotust tulijal vodel.
Ende pidi, miše Raštvoin da Uden Voden stol oliži täuz’ sömäd. Lugetihe, miše ku necen aigan stolal linneb äi magukast, ka se tob pereheze bohatust. Södihe nenil praznikoil mugošt-žo sömäd kut toižil-ki praznikoil. No Uden voden da Raštvoiden aigan kaikele ližaks pašttihe kaurigoid –kehkeroid rugižleibid da surinkašad - ozrpudrod. Rugižleibäl oli sur’ znamoičend. Se venui stolal Ristmihesai. Sid’ leibäd södihe da söttihe sil kodiživatoid, miše ristitud da živatad oližiba tervhed tulijal vodel. A ozrpudrod keskön lahjoičiba Pakaižele. Kalages, Toižeges da Kaskezas emägad padanke lähtliba pordhile, tacliba pudrod luzikoil nelläha polehe da pagižiba: ”Pakaine-lakaine! kaš! Ala palenda meiden vil’l’ad!”. Pašttihe magedoid pirgoid-ki. Pirgoiden keskes üks’ oli solanke. Necidä pirgad nimitadihe ozanpirgaks. Lugetihe, miše neižne vai priha, miččile ehtlongel putub solakaz pirg, läheližel aigal lähteb mehele vai naib.
Ühtejiččiden veroiden da tradicijoiden keskes Uden Voden da Raštvoiden praznuičendas oli sur’ ero-ki. Raštvoid lugetihe voden toižeks praznikaks žnamoičendan mödhe Äipäivän jäl’ghe. Raštvad oliba tärktembad Ut Vot. Kanman Raštvoid da praznikan ezmäižen päivän ei sand kävuda besedoile da arboida. Raštvad tarbiž oli praznuita perehes, siloi ei mändud adivoihe. Ezmäine tähtaz taivhal znamoiči praznikan augotišt, perehed ištuihe praznikaližen stolan taga. Kanman Raštvoid verdihe magadamha aigoiš, miše ehtta homendesel Raštvoiden loičendale pühäkodihe. Sen jäl’ghe pohjoižvepsläižiden eländtahoiš pertihe tuleskeli ristan rahvaz. Tuldes pertihe, se pajati hengeližid pajoid, ülenzoitiba Iisusad. Pertiden ižandad andoiba heile sömäd lahjaks.
Zavottes toižel päivälpäi vepsläine norišt kävuškanzi besedoile. Neiččed paštoiba pirgoid. Sid’ pirgoid kävutoitiba arboidusiš. Söndan jäl’ghe oli vändoid, karguid da pajoid. Sünduman aigan besedoile tuliskeliba aigvoččed-ki ristitud. Kaik ilo zavodihe, konz besedale tuleskeliba ristitud, kudambad sädihe čiganoikš, pakičijoikš, saldatoikš, kolijoikš, kondjikš, heboikš, kurgikš. Nenid ristituid nimitadihe čudilkoikš, bukoikš, kudesoikš vai kuhl’akoikš. Tuldes pertihe, čudilkad kargaižiba, vändiba balalaikal vai garmonil. pagižiba vähän, miše heiden änid ei sand tundištada. Ku čudilkad tundištadihe, hän ozuti modon i voi išttas stolan taga.
Sünduman aig lopihe Ristmil. Usktihe, miše Ristmiden kanun oli varukahan. Se oli paganoiden olijoiden päiv. Sikš necil päival kävutadihe erazvuiččid kaičendveroid. Ristmin papid tegiba vet lähtkes pühäks. Neciš vedes ristitud kül’bihe, miše päzuda grähkišpäi. Mugažo pühäd vet todihe vädriš kodihe. Vädrad pandihe Jumalan čogaha. Pühäl vedel pestihe.

Material om ottud Irina Vinokurovan Традиционные праздники вепсов Прионежья (Конец XIXначало XX в.)- kirjaspäi