Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Košeleva. Kut kaimdad mänijad vot, mugoižen-ki uz’ linneb
Maria Košeleva
Kut kaimdad mänijad vot, mugoižen-ki uz’ linneb
вепсский
Младописьменный вепсский
Tal’vku
om čudokaz ku .Ved’ se om voden lop , aig Uden Voden da Raštvoiden edel .Ristitud tegeba mänijan voden ühthevedoid , johtutaba hüvid azjoid , miččed oliba sil vodel , jätaba sihe pahoid johtutesid da varastaba Uden Voden čudod .Kaikjal om praznikaline il’mišt , pertid da laukad om čomitadud erazvuiččil čomitesil , rahvaz ostab lahjoid sebranikoile da heimolaižile , meletab hüvüdes .Sen il’mišton abutaba tehta mugažo erazvuiččed Uden Voden azjtegod , miččid vedetas kaikiš organizacijoiš , školiš da päivkodiš .
No muga om ei vaiše nügüd’ , ende rahvaz uskoi neche noidasižehe aigaha , eskai enamba ku nügüd’aigaližed ristitud .Niiden täht oli lujas tärged kut hö mänetaba necidä aigad Uden Voden edel da jäl’ghe .Sid’ hö tegiba erazvuiččid veroid , miše udes vodes elo oliži hüvän da satusekahan .Ku veslemba norišt mäneti aigad , sid’ paremba oli sen muga kuctud ”slavutnost’ ”, sid’ paremban oli tulii voz’ .
Sen pohjan tal’vkun lopus Nuori Karjala - da Karjalan rahvahan sebroiden aktivistad jo jäl’geližen kerdan tegiba jogavoččen Ropivo – etno-ehtan , miččehe ühtniba tutabad kaikile suomalaižugrilaižed muzikaližed gruppad .Tarbiž sanuda , miše necil vodel praznikan tegijad ühtenzotiba kaks’ azjtegod ühthe .Ropivo – etno-ehtan edel oli Päiväine pezas – festival’ .Sil kaik tahtnikad voiba kargaita horovodoiš irdal , väta rahvahaližihe vändoihe da ühtneda erazvuiččihe mastar’-klassoihe .Ozutesikš , hö openziba paštmaha sul’čnid , tehmaha karjalan rahvahan flagan da äi toižid erazvuiččid melentartuižid azjoid .
Kaik se proidi ühtes Petroskoin klubas .Praznikale kerazihe äi ristituid , miše ihastuda , kundelta hüväd muzikad , kosketadas sebranikoidenke da muite hüvin mänetada aigad .Kaik praznikan adivod voiba tundištadas karjalaižidenke veroidenke , arboidenke da vändoidenke .Neiččed arboiba tulijaks vodeks , hö vediba paikan alpäi astjad predmetoidenke , mitte predmet putub – mugoine voz’ linneb .Ken oti astjan renghanke – se mehele mäneb , kenele putui saharad – sil elo magukahan linneb .Praznikan pähengin oliba vederistmiden akad da noidasine Sündü (karj .) Hö tegiba kaiken , miše nikenele ei olnuiži tuskukaz da kaičiba ei vaiše praznikaližen , no noidasižen-ki il’mišton .
Kut i tobjimalaz , Ropivo-etno-ehtale tuli äi lahjakahid muzikaližid sebroid .Niiden keskes oli Ondrei – rep-muzikmez’ , kudamb pajatab karjalaks , venänkeline Kuter’ma-pajosebr , tutab kaikile Ropivo-ehtan adivoile Sattuma-jouk da vepsläine Noid-pajosebr .Kaik adivod ihastusiš da hüviš meliš kundliba nenid pajosebroid , kargaižiba da pajatiba pajoid ühtes .Mugažo Čičiliušku – tätüteatr ihastoiti adivoid ičeze ezitusel .
Homendesel oli jo sügüz’line sä , irdal oli märg da hahk .No praznikan lopuks irdal jo päni lunt , i sä äkkid tegihe tal’vesižeks .Naku mugoine om meiden rahvahiden noidvägi !Voib sanuda , miše praznik oli lujas melentartuižen da čoman .Kaik kaimziba mänijad vot kaikiden sändoiden mödhe .Praznikan tegijad da adivod uskoba , miše uz’ voz’ linneb ilokahan da ozakahan kaikiden täht !
Kut kaimdad mänijad vot, mugoižen-ki uz’ linneb
вепсский
Младописьменный вепсский