Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Petroskoiš vastsihe heimrahvahad

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Sergei Minvalejev, Kodima. № 4, (2016), с. 1

Petroskoiš vastsihe heimrahvahad
(вепсский)

Festival’: Suomalaižugrilaižiden rahvahiden kul’turan festival’ voziden sirttes tegesoi popul’arižembaks. Täl vodel se lahjoiči Petroskoilaižile viž čomad päiväd.
Mirus om äi rahvahid. Jogahižel om ičeze kul’tur. Kaik kul’turad, rahvahad-ki oma erilaižed da melentartuižed. Pidab teta enamba toižiden-ki rahvahiden kul’turid da vajehtadas ičeze kul’turmahtištol kesketi. Sidä jo toižen voden tegeb Suomalaižugrilaižiden rahvahiden festival’, mitte mäni ei amu meiden Valdkundan pälidnas Petroskoiš da toi surid satusid.
Necen festivalin aigan erasid päivid erazvuiččiš Karjalan da Petroskoin sijoiš da koncertzaloiš pidätihe erazvuiččid mastar’klassoid, ozutelusid, koncertoid. Festivalin pätegendan oli ühtenzoitta Venäman suomalaižugrilaižiden norišton fol’klorsebroiden sädandradon. Mugoine festival’ abutab heraštoitta ristituiš melentartust suomalaižugrilaižiden rahvahiden kul’turaha da kollektivoile tehta kosketusid toine toižen keskes. Mugoižen festivalin taguiči Karjalan valdkundad voib rohktas nimitada ühten kaikid surembiš suomalaižugrilaižen mirun et nokul’ turižiš keskusišpäi.
Ezmäine festival’ mäni vodel 2015. Muloi sihe ühtniba päazjan kollektivad Petroskoišpäi. Adivoišpäi oli vaiše Mordvan valdkundan üläopišton Gaigi morosebr. Necil-žo vodel Suomalaižugrilaižiden rahvahiden kul’turan festivalile tuliba udmurtilaižed sebrad: ned oma fol’klorištetnografi ne Čipčirgansebr Iževskaspäi da Kantilenapajosebr Glazovaspäi. Mordoviaspäi festivalihe ühtni Vaigel’artteatr, a Marii-Elvaldkundad eziti Carmiskargteatr.
Proidnuden voden rindatades festivalin programm tegihe bohatambaks. Ku siloi festival’ mäni vaiše koume päiväd, necil vodel se oli viž päiväd. Paiči ezitusid koncertoil adivod tundištoitihe Petroskoilidnanke: oli ekskursijoid Kantelen pert’he, etnografi žehe Karjalan pert'muzejaha, Karjalan rahvahaližehe kirjištoho, Kižimuzejaha da Pedagogižen opišton rahvahaližen kul’turan muzejaha. Festivalin aigan mäni čomuden konkurs. Siš suomalaižugrilaižed neiččedüläopenikad erazvuiččiš Venäman agjoišpäi ozutiba ičtaze. Konkurs tehtihe jo videnden kerdan. Sil Karjalad eziti Petroskoin Suomalaižugrilaižen školan pästnik Diana Nikitina.
Festival’ lopihe čomal Galakoncertal, mitte mäni Lapsiden da norišton sädandan pertin surel scenal. Kaik kollektivad saiba diplomid da muštlahjoid, kubkoid, medalid.
Festival’ oli tehtud Venäman Opendamižen ministerstvan, Karjalan valdmehišton da Suomalaižugrilaižiden üläopištoiden abul.
Pidab sanuda sur’ pasib tegijoile neciš čomas lahjas meiden valdkundan eläjile. Ken ei voind putta sille täl vodel, tulgat tulijal. Toivom, miše se linneb völ čomemb da keradab völ enamba kacujid!