Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Filatova. Enarne ma vastsi adivoid
Maria Filatova
Enarne ma vastsi adivoid
вепсский
Младописьменный вепсский
Piterin
agjan vepsläižel mal oli tehtud Enarne ma-praznik .Praznik zavodihe Terval-küläs 2.heinkud i jatkui toižel päiväl Enarves .Enarne ma om tetab vepsläine jogavozne praznik .Se varastadas , sikš vaumištadas .Täl vodel praznikale tuliba adivod Piterin agjan erazvuiččiš külišpäi da Karjalan susedmalpäi .
Terval-küläs praznik levitihe Jänišan pöud-sijas .Tehuden kahtes poles oli pandud möndsijad .Sigä voi ostta tohesižid , puižid , savesižid muštlahjoid da kodikaluid , kangad , mugažo vepsläižid paštatesid da vepsläine olut .Tägä-žo oli tehtud töpaja , kus opetihe tehmaha tätüižid kanghaspäi da bobaižid savespäi .Läheli möndrivid oli pandud čibud .Se oli todeks armaz lebusija .Surel ihastusel čibuihe lapsed da sugupol’v-ki .Praznik zavodihe scenal .Sigä kellotiba savesižed kelloižed , i pičuižembad praznikan pajanikad , lapsed Ajuškifol’klorsebraspäi tervehtoitiba tulnuzid adivoid .Jäl’ges čomad neiččed ozutiba kargun poimdud ezipaikoidenke .Praznikan vediba Tatjana Klimova da Ol’ga Gerasimova .Hö nimitiba kaik praznikan pajosebrad , pajanikoid i kucuiba niid ühthe karghu .Kaik pajanikad astuiba läbi praznikaližes verajas , a lapsed putkotiba heid jüväl .Nece oli todeks čoma astund : läz vitkümned pajanikad vepsläižiš sädoiš pajatades vediba horovodan vihandal normudel .
Sid’ scenal sanuiba tervhensanoid valdmehed , kudambad tuliba Piterišpäi , Petroskoišpäi , Pöudospäi da Alehovščinaspäi .Praznikad jatksiba viden klassan openikad , Vepsänočkakel’kursoiden openikad .Hö ozutiba scenkad vepsän kelel .Kogonaižen päivän scenal kargaitihe da pajatadihe .Pajoil ihastoitiba adivoid Vepsän pajoda Varasta –pajosebrad Boksitogorskan agjaspäi , Šoutjärven hor , Kodimakargsebr Piterišpäi , pajanikad Nemžalpäi .
Vepsän pajo –sebr tuli Arskahtišpäi .Sen pajanik Nina Galkina sanui : ”Meid tuli 7 mest .Mö pajatam meiden rahvahan pajoid .Niid pajatiba meiden mamad , babad .Tegem iče-ki pajoid : kändam venän kelespäi vepsän kel’he .Mö pajatam jo enamba 10 vot .Tämbei pajatam vepsläižid pajoid , tobjimalaz živatoiden polhe , ičemoi röunan polhe .Om veslembid pajoid , om-ki tuskpajoid ”.
Praznikan temaks oli valitud vepsän rahvahan endevanhoid verod da primetad .Scenal lugetihe vepsläižid muštatišid , starinoid , sanutihe ozoitesid .Adivoile taritihe ozaita miččil heinil da änikoil om täutud havadoižed .Mugažo adivoiden täht oli tehtud aukcion .Sen tavaroin oli heintätüine , bobaine –lämbituz , oluden vädr , vauktoid kuivbabukoiden puzu .
Praznikaks Terval –külän muzei vaumiči uden ozutelusen .Sigä oli ezitadud noriden taidehpirdajiden 27 kuvad .Kaik kuvad oli pirttud kezal külän čomiš tahoiš .
Toine praznikan päiv oli tehtud Enarves .Uz’ külän kul’turpert’ kerazi äi adivoid .Heid vastsi vepsläine emäg da pertinižand .Praznikan vedäjad , Enarven eläjad ozutiba kacujile Savesine poig –vepsläižen sarnan .
Kaks’ praznikan päiväd oliba ilokahad , veslad .Ned jätiba lämid mujuid kaikuččen adivon henghe i taht tulda vepsän male toižel-ki vodel .
Enarne ma vastsi adivoid
вепсский
Младописьменный вепсский