Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Košeleva. Tradicionaline da tarbhaine vastuz sügüz’kun lopus
Maria Košeleva
Tradicionaline da tarbhaine vastuz sügüz’kun lopus
вепсский
Младописьменный вепсский
Lapsed
da norišt om kul’turan tuleb aig .Neciš tärktas küzundas pagištihe Tampere–lidnas , Suomalaiž-ugrilaižel kul’turforumal .
Jo XVII tradicionaline Suomalaiž-venälaine kul’turforum mäni 30.sügüz’kud – 1.redukud Tamperes – ühtes Suomen surembiš da čomiš lidnoišpäi .
Tampere-lidn kuctas völ norišton lidnaks , sikš ku tänna jogahižen voden ajab äi üläopenikoid kaikes miruspäi .Sikš nece sija lujas kožui foruman aktualižehe temaha , miččeks täl vodel oli valitud ”Lapsed da norišt , kut kul’turvarad da panend tulijaha aigaha ”.Paiči sidä , Tampere om üks’ Suomen kul’turkeskusišpäi , miččes om äi melentartuižid da kaikile tutabid teatroid , muzejoid , kirjištoid da toižid .Niiš om ezitadud erazvuiččed taidehen ladud – klassikaspäi nügüd’aigaližudehesai .Völ nece lidn om tutab kut tegeližuz’keskuz , kus oma sured zavodad da fabrikad .Neciš lidnas voib starinoita äjan , no ühthevedon om se , miše foruman tegijad ei tehnugoi vigad foruman sijan valites .
Kut tobjimalaz-ki Suomalaiž-venälaižen kul’turforuman pätegendan oli sauda kul’tursildad Suomen da Venäman keskes i tehta muga , miše neniden maiden ezitajad vajehtaižihe ičeze mahtištol .Jogahižen voden forumaha tuleskeli äi kul’tur - da openduzorganizacijoiden radnikoid da pämehid .Hö pagižiba toine toiženke , starinoičiba ičeze projektoiš da jagoihe niil toižidenke , miše edemba rata neciš ümbrištos , no jo uzidenke kontaktoidenke .
Forum zavodihe praznikavaidusespäi da foruman tegijoiden paginaspäi .Adivoid tervehtoiti lujas hüvä lapsiden Uulun Biisinikkarit-pajosebr , miččes pajoid tegeba eskai iče lapsed .Se nikeda ei jätand üks’kaikuižeks .Melentartuižen oli Sädäjad lapsed da kacund tulijaha aigaha-panel’diskussii-ki , miččen ühtnikoin oliba tedomehed Hannu Mäkelä da Boris Stol’arov .Pagištihe siš , midä nügüd’ telustab lapsile kehitoitta ičeze lahjavut da miččid lapsid voib kucta mugoižikš .Pagištihe mugažo siš , oma-ik Internet , telefonad da toižed uded tehniližed azjad hüväd vai pahad , abutaba-ik ned vai vaiše telustaba lapsile .Edemba zavodihe kaks’poližed paginad , kus ühtnikad pagižiba tulijas ühthižrados vai vaiše tundištihe toine toiženke da starinoičiba ičeze projektoiš .Paiči kaks’poližid paginoid foruman aigan oli tehtud päseminar , miččen teman oli ”Lapsiden da norišton kul’tur Suomes da Venämas ”.Se jatkui päivan , sihe ühtniba maiden ezitajad ičeze projektoidenke .Mugažo kahten päivän sirttes foruman adivod voiba iče-ki ühtneda kul’turprogrammaha : kävuda lidnan tutabihe muzejoihe da lapsiden kul’turkeskusehe .Lopištundal oli ezitadud parahimad foruman projektad da pämehiden paginad .Kaks’ päiväd foruman ühtnikad da radnikad tegiba ičeze radod , a ehtal saiba ihastust simfonian orkestraspäi da čomas lidnan pämehišton vasthaotandaspäi , kus oliba-ki tehtud ühthevedod da sanutud lopsanad .
Azjtegon tem lujas tarkašti oli ezitadud sigä .Lapsiš da norištos voi kulda kaikjal , nece tem kuti joksi kaikes forumas läbi .I nece ei olend muite .Nacein , se om üks’ parahimišpäi mugoižen foruman temoišpäi , sikš ku lapsil da norištol om äi vägid kehitoitamha ičtaze .Forum ozuti kut äi projektoid voib meletada da tehta , miše kehitoitta lapsid , abutada heile löuta alovehen , miččes hö tahtoižiba rata da muite abutada heile sada se , mi om melentartušt heile .Openduz da kul’tur oma mugoižed azjad , miččita ni üks’ rustit ei kehitoitaižihe , ei saiži uzid tedoid da ei voiži kacta miruhu levedas .Nene kaks’ päazjad kehitoitase iče da kehitoitaba toižid .Voib sanuda , miše lapsed , norišt da kul’tur ližadaba toine tošt , miše niiden keskes om ahtaz sido da sintez .Foruman tem čomašti kuvadab sidä azjad .Ved’ lapsiden da norišton täht tehtas kaik vaiše parahimad , sikš ku hö oma panend tulijaha aigaha .Ezmäižen plenarin diskussijan ühtnik Boris Stol’arov andoi hüvän ozutesen kaikile .Hän starinoiči kut hänen vunuk pirdi muzejan , miččes radab dedoi .Konz dedoi küzui , mikš pirttud seiniden muju ei ole mugoine kut todesižes muzejas , vunuk sanui : ”Ka ved’ muga om čomemb !”.Se om tozi : lapsed nägeba , kut om čomemb da ei varaikoi ozutada da sanuda necidä , heil om hüvä fantazii da toziavonaine mel’ .Heiden päihe sünduba mugoižed idejad , miččed ei sünduižigoi eskai filosofoile vai tedomehiden päihe .Sikš kaikes mirus ristitud arvostaba lapsid da norištod .Kul’tur-ki kehitoitase lapsiden täht , miše nene lapsed abutaižiba edemba kehitoitta kul’turad .Meletan , miše sen suren azjtegon pätegend oli tehtud , da pigai mö voižim nägištada sen satusid .A nügüd’ varastagam tošt sügüz’kud , miše udes olda forumal jo meiden man poles , čomas kul’turižes Piter-lidnas !
Tradicionaline da tarbhaine vastuz sügüz’kun lopus
вепсский
Младописьменный вепсский