Тексты
Вернуться к списку
| редактировать | удалить | Создать новый
| История изменений
| Статистика
| ? Помощь
P’otr Vasiljev.
Marian Blahoveščenijan päiv
Источник:
Kodima. № 4, 2017, с. 8
P’otr Vasiljev
Marian Blahoveščenijan päiv
вепсский
Младописьменный вепсский
Hän lujas navedib adivoičetada, sikš pertiš kaiken om praznikaline kobu. Praznikaline il’mišt om Piterin agjan Ladv-küläs. I ei vaiše sikš, miše rahvaz ei unohta Blahoveščenijad da kaikuččel vodel keradase vanhanno Georgijevskajapühäkodinno, mitte 30-vozil oli saubatud da tehtud klubaks. Sikš ku necil päiväl om vepsläižen literatutan klassikan mam Maria Aleksejevna Abramova praznuičeb ičeze 85-vottušt jubilejad da ihastusiš vasttab nenid ristituid, kudambad ühtes hänenke muštaba hänen poigad – runoilijad Nikolai Abramovad.
Maria Aleksejevna kaičeb ičeze muštos kaikuttušt elon palad, kaikuttušt tarbhašt hänen täht sanad muga, kut kaiči tatal Aleksei Petrovič Romanoval lahjoitud paikan. Hän kaičeb mugažo ičeze čomas liphas poimetišid, miččid hänele andoi männuden voz’sadan augotišes hänen mam Aleksandra Timofejevna. Ei pit’kha pereh eli udes sures pertiš, miččen sauvoi Marian ded P’otr Romanov. Pereh kükstihe pertišpäi, a siš tehtihe kirjišt. Kuti rižatihe, miše anastadihe vepsän literaturan ”kätken”. Völ Maria muštab, kut aigvoččed ristitud topsiba Nikolai Čudotvorcan jumalašt Mäggärves. Voib olda, sikš poigad sid’ hän nimiti Nikolajaks... Ved’ Marian taguiči sündui da kazvoi vepsän literaturan tegii, kudamb sädi vepsän runotust siloi, konz iče vepsän rahvaz oli läz unohtadud.
Laps’aigal Mariale ei vaiše vägel tarbiž oli lähtta kodiküläspäi, hän muštab, kut tundmatomad rikojad rikoiba hänen tatad, hän kadoti sidon mamanke, kudambad fašistad veiba Latviaha. Ladvan brigadir oigenzi händast nenil opakoil vozil jügedoile radoile. A Maria radoi muga hüvin, miše 16-voččen neiččen oli pauklahjoitud medalil rados, kacmaha sihe, miše oli kulakan tütren.
Hänen mužik mugažo nenil vozil oli pauklahjoitud službal. Hö eliba ühtes läz pol’ voz’sadad, kuni mužik ei kolend vodel 2012. Siš aigaspäi mäni jo läz vittoštkümned vot, no nece kibu ei jäta Maria Aleksejevnad. Se vaiše ližadui uzil mokičusil poigan kolendan jäl’ghe.
Nügüd’ tütär Taisia, vunukad, läheližed da sebranikad holduba hänes. A sündundpäiväl eskai sijaližed valdmehed tuliba hänennoks, miše ozatelda Maria Aleksejevnad da möst pauklahjoita.
Jubilejanke, meiden armaz Maria Aleksejevna! Ližagaha sündundpäivan ilo Teile elon väged da energijad. Elä pit’kha da kaiče ičeiž tervhut, kut kaičed ičeiž rahvahan muštod.