Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Tärktoiš azjoiš pagištes
Tärktoiš azjoiš pagištes
вепсский
Младописьменный вепсский
28. päiväl
semendkud Venäman pälidnas vedetihe ezmäižen Barencan regionan Sammit , miččen päteman oli tulijan dialogan kehitoitand .Se ei ole mitte taht dialog , se om dialog Barencan regionan rahvahiden kundaližiden sebroiden da valdmehišton i biznesan ezitajiden keskes .Azjtegon aigan oliba ozutadud pätegendad da aktualižed igähižiden rahvahiden täht küzundoid , miččed koskeba socialištekonomišt kehitoitandad , rahvahiden elon ladun paremboitust , kul’turan jäl’gestusen , kodikeliden da tradicionaližen eloradon kaičendad .
Sammit vedetihe Barencan regionan Nevondišton Venäman ohjandusen aigan .Sen vedändan znamoičendas sanui Sergei Lavrov , Venäman Verazmaižiden azjoiden ministr 15:ndel Barencan regionan nevondišton ministroiden sessijal Suomen Oulu-lidnas 14.redukud vodel 2015.
Johtutam , miše Barencan regionan agjas eläb koume igähišt rahvast : vepsläižed Karjalaspäi , Nencan avtonomižen agjan nencad da saamelaižed , kudambiden ezitajad eläba eskai nelläs mas : Suomes , Venämal , Norvegias da Ročinmal .Kaikiden neniden rahvahiden ezitajad oma Barencan regionan igähižiden rahvahiden radgruppas .Radgrupp oli tehtud vodel 1995.
Azjtego zavodihe jo kanman Sammitad Norvegian edustamištos .Norvegian manedustai da Verazmaižiden azjoiden ministerstvan ezitai ezini adivoiden edes tervhensanoidenke .Hö toivotiba rahvahiden ezitajile hüväd da satusekast Sammitan mänendad .Sid’ adivoid ihastoitiba Norvegijan da Kamčatkan sebrad , miččed čomin pajatiba joikuid da kargaižiba rahvahaližid karguid .
28. päiväl sulakud ühtes Moskvan adivpertišpäi zavodi Sammitan päpala .Registracijan jäl’ghe mäni azjtegon avaiduz , miččel rahvahiden ezitajad da sammitan tegijad sanuiba tervhensanoid , pagižiba radon satusiš da azjoiš , miččiš holduba .Zinaida Strogalščikova starinoiči Barecvan regionan polhe da siš , kut se painasti vepsläižihe sen jäl’ghe , konz meiden rahvaz mugažo tegihe sen igähižiden rahvahiden radgruppan ühtnikaks .Tervhensanoidenke eziniba Valdkundan Duman , Federacijan nevondišton , Verazmaižiden azjoiden ministerstvan ezitajad da RAIPON-sebran ezitajad .
Sammit oli jagatud kahthe palaha .Ezmäižen palan nimi oli Socialištekonomine kehitoitand .Sen aigan eziniba radgruppan ezitajad , kudambišpäi vepsläižid eziti Jelizaveta Haritonova .Hän starinoiči nügüdläižiden tedotehnologijoiden kävutoitandan mahtištol igähižiden rahvahiden keliden , kul’turan kaičendan täht .Vepsläižiden mahtišt neciš azjas om korktal sijal , se voib abutada toižile-ki rahvahile tugeta ičeze kul’turad .Toine pala oli tehtud panel’diskussijan formatas .Jelena Migunova hüvin eziti Karjalan rahvast diskussijal .Hänen ezituz oli melentartuine da konkretine , se sünduti melentartuižid küzundoid .
Sammitan päpala mäni pigai , no oli tarbhaižen jogahižen ühtnikan täht .Se andoi voimusen tundištadas toižiden rahvahiden problemoidenke , löuta ühthižed problemoid da jagatas sadud mahtištol .
Sammitan aigan Moskvas oli jo kaks’ tärktad azjtegod Pohjoižen kal’huded-ozuteluz-möndsija , kus jogahižen voden Pohjoižen , Sibirin da Edahaižen päivnouzman igähižed vähäluguižed rahvahad ozuteleba ičeze kul’turad , tradicionališt elomištod , rahvahališt sömišt da radonmahtod , pertiden südäimištod da äi tošt .Vepsläižed-ki ezitiba sigä ičeze rahvast koumes sijas .Vepsläine fol’kloran keskusel Vindl-küläspäi oli kaikid suremb ozuteluz .Šoutjärven vepsläine muzei oli ozutelusel .Sen radnik L’ubov’ Ivanova ozuti Kaičii-sebran ühtnikoiden käzitöd .L’udmila Ivanova ičeze openikoidenke Al’ohovšina-küläspäi tegi savesižiden tehmuziden mastar’-klassan .Sammitan ühtnikoil oli voimuz kävuda čomaha ozutelusehe da tundištadas toižiden rahvahiden kul’turanke .
Mugažo 28.päiväl sulakud Valdkundan Dumas oli tehtud Igähižiden vähäluguižiden rahvahiden oiktusiden holišt-suim .Sigä Vepsän kul’tursebran Zinaida Strogal’ščikova pämez’ starinoiči vepsläižiden problemoiš , miččed koskeba pensijoid da školid , kudambid saubatas erasiš Vologdan agjan küliš .
Tahtoidas uskta , miše mugoine sulakun azjtego oli tarbhaižen kaikiden igähižiden rahvahiden täht da pigai tob ičeze hüvid satusid .
Tärktoiš azjoiš pagištes
вепсский
Младописьменный вепсский