Тексты
Вернуться к списку
| редактировать | удалить | Создать новый
| История изменений
| Статистика
| ? Помощь
Armastuz pohjoižehe
Источник:
Kodima. № 7, 2017, с. 3
Armastuz pohjoižehe
вепсский
Младописьменный вепсский
Kezakun lopus Karjalan keskaigaižen pämehen ištundal karjalaižiden, vepsläižiden da suomalaižiden ezitajad pagižiba valdkundan rahvahiden kelen, kul’turan da tradicijoiden kaičendan problemoiš.
Zavodihe ištund čomašti. Vepsän kul’tursebran pämez’ Zinaida Strogalščikova lahjoiči "За верность Северу"-medalin sebran ühtnikale Svetlana Pas’ukovale. Svetlana Petrovna om aktivine naine. Hän om sündunu Änižjärven Šoutjärv’-küläs. Universitetan jäl’ghe Svetlana Petrovna radoi anglian kelen opendajan Kemin školas. Sid’ läz 35 vot oli valdmehen Karjalas. Hänen taguiči oli avaitud karjalan da vepsän kelen kafedr Karjalan pedagogižes institutas, Baltianmerensuomalaižiden filologijan tedokund Petroskoin universitetas, Suomalaiž-ugrilaine škol E. Lönnrotan nimel.
Svetlana Petrovna spasiboiči ištundal olnuzid aktivistoid ičeze radon korktas arvostuses da sanui, miše medalin nimi lujas kožub hänele, ved’ kogonaine hänen elo da rad oli sidotud pohjoižehe.
Sen jäl’ghe Nevondišton ühtnikad tartuiba radho. Situacijas Karjalan rajonoiš starinoičiba niiden ohjandajad. Kalevalan rajonan pämez’ Valentina Bulavceva sanui, miše vaiše 13% necen tahon openikad opendab školiš karjalan kel’t. Mugažo starinoiči siš, miše Kalevalas jatkatas Mobergan pertin kohenduzradod, neciš pertiš sijadase ”Kalevelatalo”-etnokul’turine keskuz. Necen voden lopus se avaidab verajad kacujile udištadud nägos. A 2. semendkud Kalevala praznuičeb ičeze 90-vottušt päiväd, Valentina Bulavceva kucui Artur Parfenčikovad da kaikid Karjalan eläjid praznikale. Kogonaz Kalevalan, Oloncan da Präžan rajonoiden tahol 2017.voden lophusai planuitas tehta enamba 200 kul’turišt azjtegod.
Rahvahaližiden keliden kaičendradod tehtas Petroskoin kahesas municipaližes organizacijas. openduzvodel 2016-2017 karjalan, vepsän da suomen kel’t školiš openzi läz 2,5 tuhad last, da völ 192 last openzi rahvahaližid kelid päivkodiš. Kogonaz openikoiden lugumär (kudambad opendaba karjalan, vepsän da suomen kel’t) männuden openduzvoden rindatades ližadui 145 openikale, päazjan fakul’tativoiden taguiči.
Präžan rajonan administracijan ohjandai starinoiči Svjatozeran školan problemas. Valdkundaližes zakonas openduses oli tehtud erasid vajehtusid, sen mödhe Svjatozeran škol kadoti ”vähätäudenzoittud” školan statusan. Sen taguiči valdkundan raha-abun märki vajehtihe.
Nevondišton ühtnikad tugeziba külälašt školad. Artur Parfenčikov pakiči Karjalan opendusen ministerstvan pämest Aleksandr Morozovad tarkištelda necidä azjad.
Valdkundan openduzda kul’turorganizacijoiden pohjal tehtas eazvuiččed seminarad, openduzkursad, kodiröunan konferencijad, pidätas kodikelen olimpiadad, literaturižed vastused da äjan tošt. Karjalas tehtas Voden opendai-konkurs, miččel om erine nominacii – ”Kodikelen opendai”.
Karjalan kul’turan da taidehen kolledžan pämez’ Svetlana Medvedeva starinoiči, miše seičemes vodes 58 pästnikad saiba opendusen ”Etnotaidehine sädandrad”-poles. Kolledžan pästnikad radaba Karjalan kul’turorganizacijoiš rahvahiden praznikoiden tegijoin, teatraližiden ezitusiden artistoin, erazvuiččiden sädandradsebroiden ohjandajin, artistan mastaruden opendajin.
Zinaida Strogalščikova starinoiči Barencan regionan igähižiden rahvahiden sammitan satusiš.
Karjalan keskaigaine pämez’ tarjoiči Petroskoin kadetoiden opištos, mitte nügüd’ saudas lidnas, opeta openikoid rahvahaližihe kelihe. Hän sanui, miše nenile lapsile, kudambad tuleba opendamhas opištoho valdkundan rajonoišpäi, kus hö openziba školiš karjalan vepsän da suomen kel’t, tarbiž jatkata niiden opendust edemba-ki. Rad rahvahaližen kul’turan kaičendan poles jatktase.