Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Galina Kondina. Narvas pagištihe kodikeliš
Galina Kondina
Narvas pagištihe kodikeliš
вепсский
Младописьменный вепсский
Konferencii
: Narvaha tuliba tedomehed da suomalaiž-ugrilaižiden rahvahiden ezitajad starinoičemha kodikeliden kaičendas .
Suomen kelen päiväks Narva-lidnas mäni VI rahvazkeskeine konferencii , mitte om omištadud suomalaižen abekirjan tegijale da katehizisan kändajale Mikael’ Agrikolale .(Katehizis om oficialine azjbumag vai kirj , miččehe om keratud uskondan sändod ). Mugažo Mikael’ Agrikola om Uden Zavetan kändai suomen kel’he .
Suomen kelen päiväd praznuitas 9.sulakud Mikael’ Agrikolan surmpäivän .Koli hän vodel 1557.Hän oli ezmäižen lüterilaižen episkopan Suomes .Pidab sanuda , miše 9.sulakud om mugažo fol’kloran keradajan , ”Kalevala ”-eposan Elias Lönnrotan sündundpäiv .
Rahvazkeskeižehe konferencijaha Narvas ühtni enamba 40 mest .Ezmäi konferencijan ühtnikad pajatiba Suomen valdkundališt gimnad , sen melodii om mugoine-žo kut Estinman gimnal-ki .Tervhensanoid konferencijan ühtnikoile sanui lidnan ohjandai Ants Liimets , kudambad lugetas suomalaiž-ugrilaižen aktivistan .
Suomen Posol’stvan press-sekretar’ Hannele Valkeeniemi ičeze dokladas starinoiči siš , kut suomalaižed ühtniba Estinman tegemižehe .Barbro Allardt L’unggren , Ročinman poslan ak , kudamb iče om kelenoppii Suomespäi , starinoiči suomen keles Ročinmas .Erased suomalaižed amuižiš aigoišpäi oma elänuded necil mal .Ročinmas suomalaižil oma ičeze lapsiden päivkodid da školad .Mugažo estilaine-ki škol radab ani Stokgol’man keskuses .Suomalaižed da estilaižed lujas navediba ičeze kodikelid , holduba niiden tulijas aigas da tarkišteleba siš , kut hüvin lapsed da norišt mahtaba pagišta ičeze kodikelil .Hö , kut toižed-ki suomalaiž-ugrilaižed rahvahad , holduba siš , miše kodikel’ ei kadoiži elospäi .Sikš hö tegeba kaiken sen täht , miše kodikel’ eliži da kehitoitaižihe .
Tamaš Oros hüvin tedab suomen kel’t , hän om Tallinan vengrialaižen kul’turan keskusen pämez’ .Tamaš sanui ičeze dokladas tarbhudes tehta kul’turižid kosketusid erazvuiččiden rahvahiden keskes .Hän om mugošt mel’t , miše ningoižed kosketused tegeba parembikš politižidki sidoid .Om tärged elä-da kožmuses heimrahvahidenke , sada toine toižen mahtišt .
Konferencii jatkui kaks’ päiväd .Sihe ühtniba tedomehed da suomalaiž-ugrilaižiden rahvahiden ezitajad Venämaspäi-ki .Hö tuliba Marii Elaspäi , Udmurtijaspäi , Hanti-Mansijskijan agjaspäi , Petroskoišpäi , Piterišpäi , Moskvaspäi da Jekaterinburgaspäi .
Petroskoišpäi konferencijaha ühtni kuz’ mest .Hö oma Karjalan Kelen , literaturan da istorijan institutan radnikad .Vepsläšt temad eziti kaks’ mest – Nina Zaiceva da Igor’ Brodskii , kudamb tuli Piterišpäi .Nina Zaiceva starinoiči vepsläižes verbas , a Igor Brodskii vepsläižes fitonimijas Baltianmerensuomalaižes kontekstas .
Irma Ivanovna Mullonen pagiži ”Karjalan tahoiden nimiden atlas ”- projektas .Mugažo erased tedomehed , kudambad ei voinugoi tulda konferencijale , oigenziba ičeze dokladoid , miččid oli ezitadud stendal .Mugoižiden tedomehiden keskes om Ol’ga Žukova .
Tedoprogramm oli ližatud kul’turprogrammal – mäniba suomalaiž-ugrilaižiden fil’moiden ehtad da Narvan suomalaižiden horan koncert .Tallinan Estinkelen institutan pämez’ Tinu Tender eziti estilaižen runotusen antologijad .Taidehpirdai Viktor Fedosejev Piterin agjaspäi tegi suomalaiž-ugrilaižen savitäputandan mastar’-klassoid .
Konferencijan lopus ühtnikad kitiba rados orgkomitetad , miččehe mülü-ba Silard Tot (Orgkomitetan pämez’ , Narvan kolledž ), Helle Kul’dsepp (Narvan Inkerilaižiden sebr ), Heinike Heinsoo (Tartun universitet ), Aleksandra Rodionova (Venäman akademijan Karjalan erišton Kelen , literaturan da istorijan institut ), Sulev Iva (Tartun universitet , Virun institut ), Mart Rannut (Narvan kolledž ).
Narvas pagištihe kodikeliš
вепсский
Младописьменный вепсский