Тексты

Galina Baburova. Iloiteldihe külläks

подкорпус: публицистические тексты

Источник:

Kodima. № 8, 2018, с. 5

Galina Baburova

Iloiteldihe külläks

вепсский
Младописьменный вепсский

”Kodima
”-lehteses kaikuččen
voden
mö
starinoičem
teile
Päiväižen
praznikas
, mitte
mäneb
heinkus
vepsläižes
Šokš-küläs. Praz-nikan iniciatorad oma
”Keradam
da
kaičem
”-ansambl’an ühtnikad
, šokšulaižed da
petroskoilaižed eläjad
, kudambad
kaikel
hengel
holduba
vepsän
kelen
kaičendas
meiden
mal
. Eriližid
spasibsanoid pidab
sanuda
nenile
ristituile
. Heiden
vägel
penikaine
külän
praznik
kazvoi
sureks
jogavoččeks
praznikaks
, mittušt
nügüd’
tugedab
Karjalan
rahvahaližen
da
regionaližen politikan ministerstv
. Rahoitadas
praznikad
programman
mödhe
federaližes büdžetaspäi
Venäman
Pohjoižen
, Sibirin da
Edahaižen
Päivnouzman
igähižiden
rahvahiden
ekonomikaližele da
socialižele
kehitoitandale
.
Kacmata
sihe
, miše
aigan
sirttes
praznik
tegihe
surembaks
da
kerazi
völ
enamba
rahvast
, se
kaiči
ičeze
endišt
lämäd
, kodihahuden il’mištod
.
Tradicijan
mödhe
sil oli
sijaližiden mastariden
käzitöiden
ozuteluz
, parahiman
änikkirbin da
änikpal’mikon
konkursad
. Sigä-žo voi
tehta
ičeleze
vai
kenele-ni
lahjaks
tätüižen-kaičijan da
mujada
vepsläšt
tradicionališt
paštatest
– bolpirgoid
, koloboid
, kartohk
- da
šonkalitoid čajunke
.
Pidab
homaita
sidä
, miše
šokšulaižel praznikal
kaiken
om
bohat
iloiteluzprogramm lapsile
, lapsed
iče-ki ühtneba
praznikan
tegendaha
. Täl
kerdal
hö
lugiba
vepsänkeližid runoid
, pajatiba
vepsäks
. Šokšun školan
openikad
eskai
ozutiba
”Nagriž
”- sarnan
vepsän
kelel
. Lapsed
tegiba
horovodoid
, vändiba
rahvahaližihe
vändoihe
, ozaižiba
vepsläižid
ozoitesid
.
Iloitelihe
praznikal
aigvoččed-ki ristitud
. Iloiteluzprogramman zavodiba
praznikan
ižand
– ”Keradam
da
kaičem
”-ansambl’, a
jatksi
sidä
”Randaine
”-fol’klorgrupp Petroskoišpäi
. Azj
om
siš, miše
”Randaižen” ühtnikoiden
enambištol
jured
oma
Šokšušpäi da
Išanišpäi. Kezal
hö
eläba
sigä
, sikš
hö
oma
molembiden
kollektivoiden
ühtnikad
. Ühten
mugoižiš
ristituišpäi
om
Jurii Mihailovič Mugačev. Kerdan
hänen
taguiči
Šokšus sündui
nece
praznik
. Hän
ühtes
toižiden
külän
aktivistoidenke
kerazi
lapsid
, starinoiči
heile
vepsläižes
kul’turas
. Iče
Jurii Mihailovič mugažo
pajati
praznikal
vepsäks
da
vändi
stringkartaižel.
Ezmäižen
kerdan
Päiväižen
praznikal
ezini
Vepsän
rahvahan
hor
Šoutjärvespäi. Horan
ühtnikad
ihastoitiba
adivoid
ičeze
vanhoil
da
uzil
pajoil
. No
eriži
pidab
starinoita
ühtes
horan
ühtnikas
– Jevgenii Fotejevas. Praznikal
hän
pajati
kaks’
vepsläšt
pajod
, miččid
kirjuti
iče
. Nece
oli
lujas
čoma
!
Praznik
ühtenzoiti
lapsid
, norid
da
aigvoččid
. Mugoižiden
praznikoiden
taguiči
om
toiv
vepsän
kul’turan
kaičendaha
. Praznik
lahjoiči
hüväd
mel’t
, mitte
völ
pit’kha
lämbiti
ristituiden
südäimid
. Siš, om
taht
sanuda
surid
spasiboid
kaikile
Päiväižen
praznikan
tegijoile
.
Täl
vodel
Päiväižen
praznik
oli
omištadud
külän
455-voččele päiväle
. Šokšun elotahon
pämez’
Viktoria Butorina ozateli
sen
eläjid
praznikanke
, toivoti
kaikile
hüväd
mel’t
da
lahjoiči
külän
aktivistoile
muštlahjoid
. Kuni
Šokšus om
mugoižid
aktivižid
mehid
, vepsän
kul’turan
kaičendas
ei
tarbiž
holduda
.
Änikoiče, Šokš-külän taho
! Elägaha
pit’kha
sinun
Päiväižen
praznik
! Vasttamoiš
toižel
vodel
udes
!