Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Uskon, kaičen istorijad
Uskon, kaičen istorijad
вепсский
Младописьменный вепсский
Elokus
Moskvas oli tehtud III ”Kodiröunan tehuded ”-telekinoforum (”Родные тропы ”).Necen konkursan finalaha om lähtnu Karjalan TV-n radnik , vepsläižiden teleprogrammiden tegii Maria Filatova .Mö vastsimoiš Marianke da küzelim hänel konkursan polhe .
– Maria , starinoiče necen konkursan polhe , oli-ik jüged putta finalaha ?
– Nece telekinoforum om nor’ , no kaikuččel vodel sihe oigetas kaik enamba fil’moid . Täl vodel konkursale oigetihe enamba kahesadkümned teleprogrammad .Nece om todeks sur’ lugu .Žurijoukule pidi kacta kaik fil’mad i valita parahimid .Meiden rahvahaline redakcii om oigendanu kuz’ fil’mad .Muga mö oigenzim fil’mad kaikuččehe nominacijaha .Žurijouk om valičenu meiden ”Aigoiden sidoi ”-ciklan vepsän kelel .Kaks’ fil’mad neciš ciklaspäi putui finalaha .
– Starinoiče necen ciklan polhe . Min polhe se om ?
– Neciš ciklas om viž fil’mad i kaikutte om kuti ekskursii Šoutjärven vepsän etnografišt muzejadme . Nene fil’mad starinoičeba kut muzejan polhe , muga vepsän rahvahan polhe , sen enččes elos , veroiš , tradicionaližiš radoiš .
– Kenen nece idei oli i konz zavodihe rad ?
– Idei oli minun . Minä jo amu sebrastan vepsän muzejan pämehenke da radnikoidenke .I minä jo amu tahtoin tehta teleozutesen muzejan polhe .Ved’ se om lujas bohat i sen polhe voib starinoita lujas äjan .Nece idei tuli eloho männudel vodel sen taguiči , miše muloi muzejal oli jubilei , i minä tahtoin tehta kuti lahjan muzejale .No pidab sanuda , miše hot’ idei oli-ki minun , kaik-se nece om äjiden ristituiden rad .Mö kaiken aigan radam surel gruppal .Ved’ fil’man tegeb ei üks’ mez’ .Rados oma kameramez’ , fil’man ohjandai , ristitud , kudambad oma kadran ”toižel polel ”.I muzejan radnikad mugažo oma tehnuded suren radon .Sikš , pidab sanuda , miše nece om meiden ühthine rad .Kaik radoiba surel tahtol , mö panim henged fil’maha , i voib olda sikš , mö saim konkursal hüvän arvon .Tahtoin sanuda suren spasibon meiden abunikale – Jurii Mihailovič Mugačevale .Hän lugi tekstad neciš fil’mas i ičeze azjal čomenzoiti sen .
– Sinä sanuid , miše oli tehtud viž fil’mad . Ezmäine fil’m oli vepsläižiden kaceges miruhu .Oliik jüged ozutada sidä fil’mas ?Mikš olid valičenu necen teman ?
– Kaikutte ekskursii muzejas zavodiše starinaspäi , kut vepsän rahvaz nägeb mirud . Ekskursijan vedäjad starinoičeba mifologijas , uskondas .Om tetpas , miše vepsläine rahvaz pidäb sures arvos londust , miše om veroid ižandoihe da emägoihe .Meletan , nece om oiged azj – zavodida ekskursijad muzejadme neciš temaspäi , ved’ se andab adivoile kuti ”kuvan ” vepsläižiš , heiden tabas , heiden elos .Snimda ezmäižen fil’man oli jügedahk : tem om mugoine , miše pidi meletada , kut paremba ozutada sidä .Mö eskai pirdim iče kuvid i panim niid fil’maha .
– A min polhe oma toižed fil’mad ?
– Toine fil’m starinoičeb vepsän pertin polhe . Mö ozutim sijad , kus eli vepsläine kanz i starinoičim , kus seižub kaikutte predmet i mikš se seižub necil sijal .Meile oli melentartušt , miše kaikuččel predmetal oli ičeze sija i se oli valitud ei muite .I eskai kaikuččel kanznikal oli ičeze sija , ozutesikš , stolan taga .
Toine da koumanz’ teleozutesed koskiba tradicionaližid radoid : mužikpoližiden da akoiden radoid .Mö starinoičim , miše kaikutte vepsläine mužik mahtoi tehta puspäi midä taht .Mugažo pagižim kalatesen da mectusen polhe .Akoiden radoile andoim mugažo kogonaižen fil’man – tägä oli min polhe starinoita – akoil kaiken oli äjan radoid kut kodiš , muga pöudol da mecas .Videndes fil’mas starinoičim , mitte irdnägo om vepsläižel pertil , ozutim sen arhitekturad da sel’genzoitim , miše kaikuččel pertin čomitesel oli ičeze znamoičend .
– Fil’m arhitekturan polhe om sanu konkursal erižen premijan , omik muga ?
– Ka . Mö em vägestanugoi nominacijas , no saim kaik-se hüvän prizan .Sikš miše finalistoid oli äi , a nominacijad oli vaiše kuz’ , ka žuri om pätnu antta ližalahjad niile fil’moile , miččed tuliba heile mel’he .Meile-ki anttihe mugoine specpriz .Nece om sur’ vägestuz meiden täht .Meiden fil’m oli üksjaine ei venän kelel .Žurijoukule tuli mel’he , miše meiden redakcii kaičeb ičeze kelid , tegeb äi fil’moid mamankelel , se-ki arvostadihe .
– Midä void starinoita necen foruman polhe ? Oli-ik melentartušt ühtneda sihe ?
– Ka , forum oli todeks melentartuine . Finalistoiden täht tehtihe hüvä programm .Kaikutte päiv oli täuz’ erazvuiččil azjtegoil .Tehtihe ekskursijoid Moskvadme , oli äi melentartuižid vastusid kino-ohjandajidenke , fil’moiden tegijoidenke .Mö olim Moskvan tetabal telekanalal , nece-ki oli hüvä azj .Voin sanuda , miše nece forum andoi hüvid melid meile kaikile da tahton rata edemba .
– Fil’moiden tegend , nacein , pakičeb kaiken aigan hengen libutandad ? Kuspäi sinä sad väged ?Midä lendab sinun henged ?
– Ka , ei sa tehta teleprogrammid tühjal hengel . Kut kirjutada kirjoid vai kirjutesid ei sa pal’hal südäimel .Minun henged kaiken aigan koskeba ristitud .Ved’ kaikuččel ristitul om ičeze istorii , ičeze elo-oza , ičeze taba .Minei om mel’he snimda programmad vepsläižiden polhe .Sikš minä vedän ciklan , miččel om nimi ”Vauktan vesin starinad ”.Minä tahtoižin jätta nenid rahvahan starinoid istorijaha .
– Om tetpas , miše ei kaikutte vepsläine el’gendab vepsän kel’t . Ked oma sinun fil’moiden kacujad ?
– Kaik meiden fil’mad kätas venän kel’he . Kacui voib kundelta vepsän kel’t i lugeda venäkeližid subtitroid .Nece azj surendab kacujiden lugud .Minä toivon , miše tegen tarbhašt radod .Voib olda , kahtes sadas vodes päliči ei linne jo vepsläižid , ken tedab ...No fil’mad kaitas internetas , i ku ken-se tahtoiškandeb nägištada , ked oliba vepsläižed , miččed hö oliba vai tahtoiškandeb kundelta vepsän paginad , ka hän kebnas avaidab meiden fil’mad i nägeškandeb kaiken ičeze sil’mil .Minä uskon , miše kaičen istorijad , i nece mel’ mugažo andab minei väged .
Uskon, kaičen istorijad
вепсский
Младописьменный вепсский