Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Košeleva. Uded tedoavaidused
Maria Košeleva
Uded tedoavaidused
вепсский
Младописьменный вепсский
Redukun
lopus Petroskoiš mäni tradicionaline ”Bubrihan lugemištod ”-konferencii .Nece konferencii vedetas jo 2001.vodelpäi .Konferencijan tegijad oma Petroskoin universitetan Baltianmeren-suomalaižiden keliden kafedr da Tedoakademijan kelen , literaturan da istorijan institut .Kerdan kahtes vodes üläopenikad , tedomehed da aspirantad ezitaba konferencijal ičeze dokladoid .
Konferencii mäni 24.– 25. redukud Petroskoin universitetas da Kelen , literaturan da istorijan institutas .Konferencii avaitihe universitetas , kus möhemba tehtihe ištund suomalaižidenke adivoidenke CIMO-sebraspäi .Nece azjtego oli omištadud Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedran da CIMO-sebran ühthižradole .Ištundan dokladad koskiba suomen kelen opendust , sen znamoičendad da tarbhut nügüdläižes aigas .
Sen jäl’ghe jo Tedoakademijas zavodihe sekcijan rad .Dokladoiden temad oliba erazvuiččed , no kaik ned koskiba Baltianmerensuomalaižid kelid , niiden kävutandad da kehitoitust .Sekcijaha ühtniba opendajad , kel’tedomehed da aspirantad ei vaiše Karjalaspäi , no susedregionoišpäiki .Sekcijan rad mäni kaks’ päiväd .
Pidab sanuda , miše konferencijal voi kundelta äi dokladoid vepsän keles da vepsläižiš .Niiden ezitajad oliba tedoakademijan kel’tedomez’ Nina Zaiceva , Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedran vepsän kelen opendajad Ol’ga Žukova da Maria Košeleva , Piterin universitetan magistraturan openik Maksim Kuznecov , vepsläine tedomez’ Zinaida Strogalščikova .
Kaik ezitused oliba melentartuižed da erazvuiččed .Ozutesikš , Nina Zaiceva starinoiči kül’betin da sen sanan sündundan polhe .Hän pagiži siš , äjak voib starinoita üks’ sana enččes rahvahan elos .Nina Zaiceva : ”Minä olen otnu necen teman , sikš ku etnologijan tedotös sanutas , miše vepsläine kül’bet’ om ani nor’ materialižen kul’turan predmet .Se om tulnu möhä .Sanutas , miše om kaks’ gigienan tradicijad : kül’bet’ da päč .Ozutesikš , Voilaht küläs kahtele kümnele kanzale oli vaiše üks’ kül’bet’ .Hot’ külän nimi om Voilaht , sigä nimittušt lahtad ei ole , vaiše sur’ so .Voib olda , sigä oli vanh laht , mitte aigan sirttes tegihe soks .Sigä küläs oma vaiše kaivod , kuspäi pidab otta vet .No nene kaivod oma edahan kül’betišpäi , sid’ kanzad ühtenzoitihe da lämbitiba kül’betid toine toižen jäl’ghe .Rahvaz ei voi tehta sanan kuti tühjan .Se om ani jüged küzund , mikš muga om tehnus ”.
Ol’ga Žukova : ”Konferencijal minä en ole ezmaižen kerdan .Tägä ühtnikad voiba ozutada , midä hö oppiba , midä tedištiba .Mö voim küzuda toine toižel midä-se , nevoda midä-se ”.Necil vodel Ol’ga Žukovan ezituz oli Vepsän kelen puhegiden polhe .Nece om ani uz’ tem hänen täht , hän zavodi oppida sidä , kerazi materialad da konferencijal eziti ezmäižid meletusid , tegi puhegiden klassifikacijad .Ol’ga Žukova sanui , miše konferencijan päazj om ozutada ičeze satusid , kundelta küzundoid , antta vastusid , sada midä-se ut ičeze radon täht .
Kaik konferencijan dokladad oliba melentartuižed da tarbhaižed .”Bubrihan lugemištod ”-konferencii om hüvä tradicionaline azjtego , mitte jo pit’kha ühtenzoitab tedomehid , kudambad oppiba Baltianmerensuomalaižid kelid da kul’turad , kudambile ei ole üks’kaik nece tem , kudambad oma vaumhed jagatas ičeze tedoil toižidenke . Toivom , miše nece hüvä tradicii jatktase völ pit’kha , a konferencijale tuleškandeba tedomhed erazvuiččiš man sijoišpäi .
Uded tedoavaidused
вепсский
Младописьменный вепсский