Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Uded tedoavaidused

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Maria Košeleva, Kodima. № 11, (2018), с. 6

Uded tedoavaidused
(вепсский)

Redukun lopus Petroskoiš mäni tradicionalineBubrihan lugemištod-konferencii. Nece konferencii vedetas jo 2001. vodelpäi. Konferencijan tegijad oma Petroskoin universitetan Baltianmeren-suomalaižiden keliden kafedr da Tedoakademijan kelen, literaturan da istorijan institut. Kerdan kahtes vodes üläopenikad, tedomehed da aspirantad ezitaba konferencijal ičeze dokladoid.

Konferencii mäni 24. – 25. redukud Petroskoin universitetas da Kelen, literaturan da istorijan institutas. Konferencii avaitihe universitetas, kus möhemba tehtihe ištund suomalaižidenke adivoidenke CIMO-sebraspäi. Nece azjtego oli omištadud Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedran da CIMO-sebran ühthižradole. Ištundan dokladad koskiba suomen kelen opendust, sen znamoičendad da tarbhut nügüdläižes aigas.
Sen jäl’ghe jo Tedoakademijas zavodihe sekcijan rad. Dokladoiden temad oliba erazvuiččed, no kaik ned koskiba Baltianmerensuomalaižid kelid, niiden kävutandad da kehitoitust. Sekcijaha ühtniba opendajad, kel’tedomehed da aspirantad ei vaiše Karjalaspäi, no susedregionoišpäiki. Sekcijan rad mäni kaks’ päiväd.
Pidab sanuda, miše konferencijal voi kundelta äi dokladoid vepsän keles da vepsläižiš. Niiden ezitajad oliba tedoakademijan kel’tedomez’ Nina Zaiceva, Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedran vepsän kelen opendajad Ol’ga Žukova da Maria Košeleva, Piterin universitetan magistraturan openik Maksim Kuznecov, vepsläine tedomez’ Zinaida Strogalščikova.
Kaik ezitused oliba melentartuižed da erazvuiččed. Ozutesikš, Nina Zaiceva starinoiči kül’betin da sen sanan sündundan polhe. Hän pagiži siš, äjak voib starinoita üks’ sana enččes rahvahan elos. Nina Zaiceva: ”Minä olen otnu necen teman, sikš ku etnologijan tedotös sanutas, miše vepsläine kül’bet’ om ani nor’ materialižen kul’turan predmet. Se om tulnu möhä. Sanutas, miše om kaks’ gigienan tradicijad: kül’bet’ da päč. Ozutesikš, Voilaht küläs kahtele kümnele kanzale oli vaiše üks’ kül’bet’. Hot’ külän nimi om Voilaht, sigä nimittušt lahtad ei ole, vaiše sur’ so. Voib olda, sigä oli vanh laht, mitte aigan sirttes tegihe soks. Sigä küläs oma vaiše kaivod, kuspäi pidab otta vet. No nene kaivod oma edahan kül’betišpäi, sid’ kanzad ühtenzoitihe da lämbitiba kül’betid toine toižen jäl’ghe. Rahvaz ei voi tehta sanan kuti tühjan. Se om ani jüged küzund, mikš muga om tehnus”.
Ol’ga Žukova: ”Konferencijal minä en ole ezmaižen kerdan. Tägä ühtnikad voiba ozutada, midä oppiba, midä tedištiba. voim küzuda toine toižel midä-se, nevoda midä-se”. Necil vodel Ol’ga Žukovan ezituz oli Vepsän kelen puhegiden polhe. Nece om ani uz’ tem hänen täht, hän zavodi oppida sidä, kerazi materialad da konferencijal eziti ezmäižid meletusid, tegi puhegiden klassifikacijad. Ol’ga Žukova sanui, miše konferencijan päazj om ozutada ičeze satusid, kundelta küzundoid, antta vastusid, sada midä-se ut ičeze radon täht.
Kaik konferencijan dokladad oliba melentartuižed da tarbhaižed. Bubrihan lugemištod-konferencii om hüvä tradicionaline azjtego, mitte jo pit’kha ühtenzoitab tedomehid, kudambad oppiba Baltianmerensuomalaižid kelid da kul’turad, kudambile ei ole üks’kaik nece tem, kudambad oma vaumhed jagatas ičeze tedoil toižidenke. Toivom, miše nece hüvä tradicii jatktase völ pit’kha, a konferencijale tuleškandeba tedomhed erazvuiččiš man sijoišpäi.