Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Uz’voz’ližed tradicijad

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Heini Rostkova, Kodima. № 12, (2018), с. 5

Uz’voz’ližed tradicijad
(вепсский)

Ende pertiš čomitadihe kuz’, miše kaita uskondaha sidotud tradicijoid. Sid’miše sötta lapsid magedusil. Nügüd’ ezmäi kaiked ristitud tegeba necidä, miše tehta praznikališt kodikahuden il’mištod kodiš. Tot sanuda, Venämal om muga. Aigan sirttes vajehtihe kuzen čomitesed, ned oliba erazvuiččed erazvuiččiš maiš. Tradicijad-ki praznuita Ut vot oma ani toižed kaikiš mirun agjoižiš.

Völ paganuskondan aigan čomitadihe puid. Germanilaižed heimod praznuičiba tal’ven kesken praznikad. Sen nimi oli Jol’. Siloi praznik mäni mecas, puid čomitadihe kangahan šlikuil. Kodihe todihe mecaspäi haugon. Aigan sirttes, konz paganuskond suli hristialaižehe uskondaha, kuz’ tegihe Raštvoiden simvolaks. Ezmäi pertid čomitadihe kuzen barboil. Kuzen barbad oma igähižen elon simvol. Sid’ kodihe todihe kogonaine pu. Ende kuz’ riputadihe lagen balkaha. Lugetihe, miše Raštvoiden ön pu tob pertihe satust. Sikš ezmäižed kuzen čomitesed oliba södabad. Päčomitesin oliba jablokad karameliš. Kuzen ladvaha pandihe saharaspäi tehtud tähthaine, mitte johtuti ristituile Viflejeman tähtast.
St’okulšaruižed ozutihe vaiše XVIII-voz’sadal. Om mugoine legend, miše siloi oli satusetoi voz’, i st’okulpuhujad Kristof Müller da Hans Grainer Germaniaspäi tegiba čomitesid st’oklaspäi. Sid’ čomad st’okulšaruižed zavottihe tehta Čehias-ki. Anglias ozutihe ezmäižed hlopuškad. A XIXvoz’sadal Amerikas ozutihe ezmäižed elektrižed lämoipal’mikod. Kaikuččes mas oli ičeze kuzen čomitandan tradicijoid.
Japonias tehtas čomitesid kuzen täht risan jauhospäi da riputadas mugažo pun barboile penikaižid kupidonoid. Sikš ku neciš mas Raštvod da Mel’dnuziden (meil pühän Valentinan päiv) päiv oma ühten aigan. Francias navedidas riputada imbirižid pr’anikoid, Amerikaskäveluzpalikon karččid magedusid. Sen form johtutabJ-kirjant, mitte om ezmäine Jesus-nimes (Iisus).
Nügüd’ läz kaikutte tedab, miše Venämal tradicii praznuita Ut vot 1. päiväl vilukud tehtihe P’otr Ezmäižen käskön mödhe. No ei kaikutte siloi čomiti kust kodiš. Sikš ku meiden mas kavag’pu pertihe todihe mahapanendoil. Vaiše XIX-voz’sadal bohatad kanzad otibanecen evropalaižen modaničeze eloho. Zavottihe mugažo tehta praznikaližid ehtoid lapsiden täht. Kaikid bohatambad ristitud ostliba germanilaižid st’okulšaruižid, toižed kanzad tehliba čomitesid iče kävutades vanutest da kartonad.
Jäl’ges zavottihe tehta nabornikoid vanutesespäi, sid’erazvuiččid figuruižid papje-mašespäi da lämoipal’mikoid st’oklaspäi. Ezmäine zavod, mitte tegeb čomitesid kuzen täht, avaitihe vodel 1848 Klin-lidnas. Se radab nügüdehesai.
Valdankumaidusen jäl’ghe mugoine tradicii praznuita Ut vot tahtoitihe lopta. Lugetihe, miše se ompapidendabarinoidenilotuz. Vodel 1935 praznik pördutoittihe tagaze. Sid’ sündui uz’ sovetskijan aigan Uden voden praznuičendan tradiciikundelta uden voden öl Spasskaja-čuhundusen časuiden iškendoid, vaumištada olivje-salatad da joda šampanjan vinad. Viflejeman tähtaz vajehtadihe vižagjaižehe tähthaze. Čomitesil oli ideoligine znamoičend, ned kuvaziba sovetskijan mehen znamasižid azjtegoid: kosmonavtad da sputnikad vai Hruščoval Venämale todud kukuruza.
Aig mäneb, tradicijoihe ližadase midä-se ut, vajehtasoiš kuzen čomitesed da praznikaližen stolan sömižed. Ozutesikš, ei muga amu tuli da jäi tradicii olivje-salatan ližaks vaumištada Udeks vodekskraban salatad”. Vaiše üks’ azj nikonz ei vajehtadekerata stolan taga ühthe läheližid ristituid da sebranikoid da toivotada kaikid čomembid azjoid udes vodes.