Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Irina Sotnikova. Pajo ühtenzoitab
Irina Sotnikova
Pajo ühtenzoitab
вепсский
Младописьменный вепсский
Ende
elo posadoiš oli veslemb , ristitud lujas navediba praznikoid .Kaikuččes posadas oli ičeze praznik .Necil päiväl ristitud paštoiba emägusid , kerazihe kanzoil , kargaižiba , pajatiba pajoid da častuškoid , vediba horovodoid .Om hüvä , miše nügüd’ vepsläižiš küliš i posadoiš nenid tradicijoid udes zavottihe sündutada .
Heinkun 7.päiväl Kaskezan eläjad kerazihe Änižen randale , kus mäni čoma festival’ ”Ičeze pajo ”.Tuli äi adivoid toižiš-ki posadoišpäi , Petroskoišpäi , eskai oli adiv Suomespäi .Kaskezan eläjad oliba ihastusiš , miše posadas udes kuluba pajod , rahvaz veslas mänetab aigad , kut nece oli ende .Praznikan täht valitihe čoma sija , kuspäi hüvin nägub Änine i sen korktoiden randoiden čomuz’ .
Minä kanzanke tulin praznikale Kalagespäi .Konz heraštuim , irdal vihmui , oli vilu .Kacmata hubaha säha , mö läksim praznikale .Äkkid , konz vaiše tulim Kaskezaha , pil’ved kadoiba i ozutihe päiväine .Eskai sä abuti praznikan tegemižes !
Kaikid adivoid vastatihe lujas hüvin , oli mugoine tundmuz , miše pallištole kerazihe üks’ sur’ kanz , kus kaik tedaba toine tošt .Sinä pagižed ristitunke , a hengel om kebn i läm’ .
Praznikan tegijad vaumičiba čoman scenan , čomitiba sijan praznikan täht šaruil , flagoil , savipadoil sijaližiš pertišpäi .Lujas čomitiba pallišton kehujad samvarad .Kaikutte adiv voi joda čajud magedoidenke pirgoidenke .
Scenal eziniba erazvuiččed kollektivad : ”Randaine ” Petroskoišpäi , ”Pihläine ” Kalagespäi , podruškoiden duet Kaskezaspäi ”Val’a i Al’a ”, ”Vepsän heng ” Šoutjärvespäi , eskai kazakod ihastoitiba adivoid ičeze veslil častuškoil da pajoil .
Toine toižen jäl’ghe randal kului pajo , ristitud kosketihe , lapsed joksiba sinna - tänna , keraziba änikoid , kargaižiba , vändiba .Oli mel’he kulištada vepsän-ki paginad .Kaik eläjad , adivod oliba hüviš meliš , spasiboičiba praznikan tegijad .Praznik ühtenzoiti kaikid .Kaskezan igähine eläi Galina Konstantinovna Timkina toivotab , miše mugoižid praznikoid tehtas edembaki : ”Lujas d’o hivin om tehtud kaik .Spasib sur’ kaikile , praznik lujas ponravihe .Olem hiviš meliš .Pidab tehta mugoižid praznikoid .Ved’ miil täga nimida iilä , ni loukiid , ni bol’niciid .Hot’ vähäižen läksim pertišpei da lebaižim hengel ”.
Kollektivoiden ühtnikoiden täht praznik oli hüvän sün nägištadas toine toiženke , kosketadas , ozutada ičeze pajomahtoid .”Randaine ”-fol’klorkollektivan ühtnikoile praznik lujas tuli mel’he . L’dmila F’odorovna Aleksejeva sanub : ”Milei om lujas mel’he , mise mö tulim ezmäižen kerdan necile lujas čomale pühäle .Kümne vott tagaze mö olim sed’ i ozutim ičemoi mahtoid .Tänämbei olem Änižen randal i rahvast om lujas äi .Tul’d’he kollektivad Petroskoišpei , Šoutarvespei , Šokšuspei , Kaleigespei .Hö pajatihe erazvuiččid venälaižid , vepsläižid i eskai moldavskijoid pajoid .Nece om lujas hivä azj i pidab kaikuččen voden tehta mugomid pühid necil mal .Täs oma kaik ičhižed , pidab vastatas toine toiženke i sanuda , mise täga elätaze vepsläižed i pidab tehta vepsläižid praznikoid kaikuččes küläs ”.
Mugoižed praznikad ühtenzoitaba külänikoid , vepsläižid , pajokollektivoid .Om hüvä i tärged azj – tehta küliš ičeze praznikoid .Ved’ ned abutaba kaita rahvahan tradicijoid i veroid , oppida kodiröunan istorijad i arvostada ičeze jürid .Tahtoin spasiboita Kaskezan TOS :an pämest Marina Radionovad , Kalagen administracijan pämest Natalja Silakovad i kaikid , ked ühtniba ”Ičeze pajo ”-festivalin tegemižehe .Todeks , praznik oli lujas čoma !
Pajo ühtenzoitab
вепсский
Младописьменный вепсский