Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

”Midä minä, karjalaine, sanun teile nügüd’?”

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Liza Makarova, Kodima. № 4, (2020), с. 3

”Midä minä, karjalaine, sanun teile nügüd’?”
(вепсский)

Nece forum om lujas tärged azjtego kut karjalaižiden elos, muga-ki kaiken valdkundan täht. Suim mäni kaks’ päiväd. Karjalaižiden ezitajad pagiži - ba mugoižiš küzundoiš, kut karjalan kelen vahvištoituz tedos, üläopendusen da joukvestišton sistemas. Kaikiš neniš da toižiš azjoiš pagištihe erazvuiččil sekcij oil.

Üks’ tärktembiš temoišpäi om londusen varjoičusen problem. Neciš pagištiheKarjalaižed oma vajehtanuden ümbrišton oloiš-sekcij al. Karjalan täht aktualižed problemad oma mugoižed, miččed oma läz kaikuččes mirus: londusen redustoitand, il’mišton vajehtused. Erine il’mišt regionasnece om lämän vajaguz’, il’man korged nepsuz’ da äi toižid problemoid. Ku vajehtase situacii, meile ičelemoi tarbiž vajehtadas, löuta oiktad pätust. Om tärged ičelemoi homaita i el’geta ekologišt situacij ad”, – sanui Tatjana Kirilkina.
Toižen suiman sekcij an nimi oliKarjalan kel’ da kul’turtradicij oišpäi udehessai”. Sen moderatoroin oliba Jelena Bogdanova da Ol’ga Gokkojeva.
Ol’ga omKarjalan kelen kodi-sebran pämez’. Hän starinoiči, kut saamelaižiden kel’ da kul’tur kehitoitase Suomes, da kingiti homaičust sihe, miše karjalan kelen igä om seičemekümne vot, a saamen kelen igäkoumekümne vot. Ol’ga Viktorovna tariči ut terminad, mitte znamoičebkaita ičeze kul’turad kelen kal’t”.
Jelena Bogdanova omKižimuzejan pämez’. Hän starinoiči karjalan kelen opendamižen polhe školas. Jelena Viktorovna om sidä mel’t, miše karjalan kelen urokoiden časuid opendusen organizacij oiš tarbiž ližata da tehta konkretižid pätusid.
Svetlana Jalovicina starinoiči oppindan polhe, mitte om tehtud, miše tedištada karjalan kelen nügüd’aigaližen olon polhe. Nece oppind oli tehtud Karjalan Kelen, literaturan da istorij an institutan tedoiden akademij as.
Ühtel sekcij oišpäi pagištihe man kävütandas Karjalan agjoiš, muštpachiden varjoičuses, rahvahan kirjutamižes, mitte linneb jo täl vodel.
Karjalaižed da karjalan kel’ nügüd’aigaližes media-avarudesnimitadud sekcij an ühtnikad tegiba radon ühthevedoid. Moderatoroin oliba Natalja Antonova, Vedlozero-külänN’apukat-kel’pezan koordinator, ”Oma Mua-lugendlehtesen toimitai, da Aleksandr Jeremejev, Karjalan rahvahan sebran pämez’. Letihe mugoižid küzundoid kut karjalankeližen literaturan levitamine Karjalan agjoiš, karjalan kelen opendamine laps’aigaspäi da karjalan kel’ media-avarudes.
Ku tehta suiman ühthevedoid, sid’ voib sanuda, miše pagištihe mugoižiš tärktoiš küzundoiš kut karjalan kelen kaičend da kehitoitand, joukvestišton rad rahvahaližil kelil, ekologine problem da londusen kävutamine, zakonoiden iniciativoiden tegemine.
Vastusen lopus delegatad valičiba karjalaižiden Suiman uden valdakahiden joukun. Suiman pämeheks tuli Raisa Vasiljevna SamodajevaKarjalan rahvahan sebran, KalevalanUhut seura-sebran ühtnik.
Udes rezol’ucij as om nevondoid kut sebroiden täht, muga valdmehile-ki. Kaikid azjoid, miččed om kirjutadud rezol’ucij as, tarbiž kacta da löuta pätusid. Om tärged, miše Suimal pagištihe erazvuiččiš azjoiš: kut kelen da kul’turan polhe, muga ekonomikan da ekologij an polhe. Suimal ei varainugoi leta rohktoid-ki iniciativoid: jatkata sada küzundan pätust siš, miše karjalan kel’ tegižihe toižeks valdkundaližeks keleks, kehitoitta valdkundališt programmad, miše popul’arizoida karjalan kel’t da kaita karjalan kul’turad, ližata paukad radnikoile, kudambad kävutaba karjalan kel’t ičeze rados, vaumištadas hüvin rahvahiden kirjutamižeks. Nece om vaiše pen’ pala sišpäi, midä om kirjutadud rezol’ucij as. Suiman lopus tehtihe paneline pagin, mitte nimitadiheMidä minä, karjalaine, voin sanuda teile nügüd’?”. Nece oli lujas tärged pagin kaikiden suiman ühtnikoiden täht, miše tehta küzundoid da sada vastusid. Miččid holid om nügüd’ karjalaižil? Kut voib abutada heile? Neche da äjihe toižihe küzundoihe karjalaižed lujas tahtoižiba löuta vastusid.