Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Maria Filatova. Kaita kel’t ühthižvägel
Maria Filatova
Kaita kel’t ühthižvägel
вепсский
Младописьменный вепсский
Tedomehiden
sanoiden mödhe mirus kaikuččes kahtes nedališ koleb üks’ igähižen rahvahan kel’ .Venämal eläb 300 kel’t i 18 niišpäi oma surman pordhil .Kut kaita da kehitoitta Karjalan igähižiden rahvahiden kelid ?Kut antta niid norile pol’vile – vastusid mugoižihe küzundoihe jo amu eciba tedomehed , kel’aktivistad da valdmehed .Sen-žo polhe pagištihe konferencijal Petroskoiš , mitte oli tehtud Karjalan rahvahaližes kirjištos 31.elokud da 1.sügüz’kud .
Konferencijan aigan paginad pidiba tedomehed da aktivistad Karjalaspäi , Moskvaspäi , Siktivkar - da Joškar-Ola-lidnaspäi .Paginikoid ozutadihe online , Internetas , muga kaikutte tahtnik voi kacta da kundelta dokladoid .Konferencijal oli letud lujas tärged da terav pagin .
KARJALAN DA VEPSÄN KELIDEN SITUACII
Konferencijal tedomehed starinoičiba jäl’gmäižid tedoid kel’situacijan polhe .Nene tedod oli keratud rahvahiden ezitajilpäi .Situacijas om hüvid polid , om pahoid-ki .Ozutesikš , läz kaik vepsläižed da karjalaižed , kudambid küzeltihe , vastsiba , miše tahtoižiba , miše heiden lapsed pagižižiba kodikelel .No kaik-se , hö toivoba , miše kel’t lapsed opendaškandeba školas .Tedomehed sanuba , miše harvinaižes kanzas oma lapsed , ked kaiken aigan pagižeba karjalaks vai vepsäks .Mi norembad oma kazvatajad , se pahemba lapsed tedaba kel’t .
Svetlana Jalovicina , Kelen , literaturan da istorijan institutan varapämez’ , starinoiči socialogižes tedorados , mitte ozuti karjalan kelen situacijad Karjalan mal .Ičeze dokladas tedomez’ Svetlana Jalovicina sanui :
– Ristituile , kudambad hüvin pagižeba , lugeba da kirjutaba karjalan kelel paksumba om enamb 50 vot .Noriden keskes (18-30 vot ) mugoižid om vähemba – vaiše kahesa procentad küzeltud mehišpäi .Vanhembiden keskes om vaiše kaks’ procentad ristituid , kudambad ei pagiškoi karjalaks ni kut .Norembiden keskes mugoižid ristituid om enamba – 18 procentad .Oli mugoižid , ked sanuiba , miše el’gendaba erasid sanoid .Mugoižid ristituid om lujas äi noriden keskes – 47 procentad .Enamb pala ristituid sanub , miše openzi karjalan kel’t laps’aigas , kanzas , pagištes läheližidenke .Harvoin oliba vastused , miše karjalan kel’ oli opetud kursil vai školas .Paksus karjalaižed sanuba , miše venän kel’ da karjalan kel’ oma kodikeled .
Vepsän kelen situacijan polhe pagiži konferencijal tedomez’ , etnograf Zinaida Ivanovna Strogalščikova .Hän sanui :
– Lujas pit’kha meiden rahvahil ei olend kirjkel’t .Nece lujas painasti meiden kel’situacijaha .Karjalas oli lujas äi kanzoid , miččiš mužik da naine oma erazvuiččiš rahvahišpäi .Muga kodikeleks tegihe venän kel’ .Vepsän mal oma školad , kus kaik lapsed opendaba vepsän kel’t .Niiden lugu ei vajehtanus aigan sirttes .Pidab homaita , miše vepsläižiden keskhe om ližadanu norid mehid , kudambad pagižeba vepsän kelel .Nece azj ihastoitab .Meil om norid mehid , kudambihe mö uskom .
Konferencijal homaitihe , miše jäl’gmäžel aigal lapsiden lugu , kudambad opendaba karjalan da vepsän kelid školiš , kazvab .No siš om toine-ki paha pol’ – urokoiden lugu väheneb , kel’mahtod openikoil oma pahembad .Tedomehed sanuba , miše nügüd’ om kel’aktivistoid , kudambad holduba ičeze keles da napriba tehta kaiken sen täht , miše kel’ eläiži .No kaik-se heid om vähän sen täht , miše vajehtada nügüdläšt situacijad .
MIDÄ RATAS ?
Keliden kaičend om jüged da äipoline küzund .Nügüd’ Karjalas tehtas sur’ rad karjalan , vepsän da suomen kelen hüvüdeks .Lapsil da vanhembil om voimuz opeta kelid maksmata , paindas kirjoid , lugendlehtesid da žurnaloid , tehtas TV - da radioprogrammoid .Necidä radod tegeba kel’aktivistad ühtes valdmehidenke .Jelena Migunova Karjalan rahvahaližen politikan ministerstvan radnik sanui :
– Kaks’ vot ”Periodika ”- paindištos radab Karjalaižiden , vepsläižiden da suomalaižiden resurskeskuz .Sigä vedetas karjalan , vepsän da suomen kelen kursad .Täl vodel sügüz’kus avaitas “Oma Media ”-portal .Sigä voib kacta erazvuiččid kel’kursid , lugeda kirjoid .Pidab sanuda , miše täl vodel “Periodika ”-paindišt ičeze radole da uzile projektoile sai 30 millionad rubl’ad .Suren radon tegeb termišt-orfografine komissii .Kahtes jäl’gmäižes vodes om kätud äjiden organizacijoiden , irdoiden da
elotahoiden nimed .Oliži hüvä , ku erased biznesmehed Karjalas tegižiba nimilaudaižed Karjalan rahvahiden kelil ičeze laukoiš .Muga kel’ kingitaiži noriden homaitust , nece azj kut-se rehkaiži norid mehid pagižmaha kelel .Tradicijan mödhe mö tugedam projektoid , miččed koskeba karjalan , vepsän da suomen kelid .Täl vodel mö tugezim 12 mugošt projektad .Völ täl vodel anttihe kuz’ millionad rubl’ad Karjalan agjoihe – Kalevalan , Oloncan , Präžan , Kondjanmägen , Belomorskan agjoihe , Änižröunaha .Nenile den’goile sigä vedetas kel’kursad , tehtas nimilaudaižed , tugetas tradicionaližid käzitöid .
Paiči necidä sur’ znamoičend kelen kehitoitandas om Internetas .Nügüd’ karjalan kel’he kätas Vkverk da Wikipedia .Nece om lujas tarbhaine azj , ved’ Internet – nece om nügüdläižiden noriden mehiden elon znamasine pala .
KONFERENCIJAN SATUSED
Konferencijan aigan oli sanutud äi melentartuižid melid da nevondoid , kut kehitoitta da kaita kelid Karjalas , midä tarbhašt völ pidab tehta .Äjad aktivistad sanuiba sen polhe , miše ezmäi kaiked pidab opeta lapsid kel’he .Hüväd satust neciš azjas ozutab karjalan kel’peza Vieljärves (Vedlozero ).
Toižen azjan tulebaks aigaks om sanutud keliden “cifrovizacii ”.Jakutias , ozutesikš , äi tuhoid ristituid kaikuččel päiväl otaba mašinkändajan da kändaba tekstoid venän kelespäi jakutijan kel’he da tagaze .
Konferencijan paginikad oma üht mel’t – sen täht , miše kaita meiden kelid , meil oma kaik tarbhaižed olod .No necidä radod voib tehta vaiše ühthižvägel , konz valdmehed , rahvaz , kel’aktivistad , tedomehed , ekspertad radaba ühtes .
Konferencii tehtihe “Minun kodikel’ ”-projektan mödhe .Mugoižed-žo seminarad tehtas völ Čuvašijas , Marii Elas , Moskvas da Sahalinas .
Kaita kel’t ühthižvägel
вепсский
Младописьменный вепсский
–
–
–