Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Enččed kalud ozutaba elektmeile istorij ad
Enččed kalud ozutaba elektmeile istorij ad
вепсский
Младописьменный вепсский
Erašti
meiden kodiš , čuhus vai karzinoiš kaičesoi vanhad predmetad da kalud , miččid mö em otkoi eloho da ned venuba azjata i voziden sirttes voiba eskai kadoda .Mugoižed predmetad voiba sada toižen elon muzejiš .
Kiži-muzejan da Karjalan rahvahaližen muzejan radnikad ühtes volont’oroidenke ajelesoiš Karjalan külidme da eciba enččid predmetoid , miččed voiba tehtas muzejiden eksponatoikš .Vanhoid kaluid kactas , valitas parahimid , jäl’ges niid todas Karjalan rajonoiden muzejihe .Projektan tegeb ”Baltian meren rahvahiden liga ”-sebr , ohjandab sidä sebran pämez’ Anna Anhimova .
KAIKUČČEL PREDMETAL OM IČEZE ISTORII
Kaikuččel predmetal om ičeze elo-oza da istorii .Se ozutab meiden elod – nügüdläšt , enttušt , a erašti voib sanuda-ki meiden tulij an elon polhe .Muga meletaba muzejiden radnikad i pakičeba ristituid olda holiš predmetoiš , miččed ristit om sanu ičeze vanhembiden kanznikoišpäi .
– Mö tahtoim starinoita Karjalan eläjile , midä pidab tehta , ku hö löuziba ičeze kodiš vai verhiš pertiš miččid-se vanhoid predmetoid , dokumentoid vai fotoid . Nece om meiden projektan päidei .Kut antta mugoižile predmetoile uden elon ?Mö kucum volont’oroid abutamha muzejile neciš jügedas , no tärktas rados .Kaikutte predmet , kalu – nece om istorii .Parahimad predmetad kaiken aigan ottas ekspozicijale sanub projektan ohjandai Anna Anhimova .
Muzejan radnikoiden melen mödhe om lujas tärged kaita igäks predmetoiden istorij ad : kus se oli osttud vai ken sen om tehnu , kuspäi nece predmet todihe kanzaha da pert’he , konz da kut nece predmet kävutadihe , om-ik se vajehtanus aigan sirttes .Vastused nenihe küzundoihe pidab kirjutada da kaita .Ku enččen predmetan ristitule ken-se lahjoiči , ka pidab küzuda händast kaiken , midä hän tedab sen polhe .Erašti istorii voib olda lujas melentartuižen .Natalja Pavlova , Kiži-muzejan lugetižsektoran pämez’ , projektan ühtnik starinoiči :
– Minä olin ekspedicij as i meile anttihe enzne puzuine .Nece oli tobjimalaine puzuine .Ku minä en küzunuiži necen puzuižen polhe nimidä , ka se oliži vaiše čoma , hüvä predmet muzejan fondas .No minä zavodin küzelta puzun ižandal , ken om tehnu necen puzuižen .Hän ei tedand .Minä nägištin čomitest puzuižel .Sikš küzuin , ken pirdi necen čomitesen ?Hän vastsi minei , miše kuva oli tehtud kodiš , kanzas .Siloi minä küzuin , midä puzuhu pandihe da midä tehtihe senke .Ižand sanui minei , miše anop’ toskeli siš pirgad (tet’orkad ) ičeze vävule 22.keväz’kud .Siloi minä el’genzin , miše nece puzu om ritualine .
KU MÖ EM KAIČENUGOI-PREDMET LÄHTEB ELOSPÄI
Ei kaikutte ristit tahtoib antta ičeze kanzan kaluid mezejihe .Paksus ned oma kal’hed ristitule , kut mušt vanhembiden polhe .“Enččid kaluid ei voi vaiše pidäda aitas , ned ei voigoi venuda azjata ”, – sanuba muzejan radnikad . Lühüdas aigas päliči nece kalu lähteb elospäi , pigai sidä ei voi koheta vai udessündutada .Niiš pidab holduda .Sikš projektan tegij ad vaumičiba volont’oroiden täht mastar’-klassoid , kut oikti pidäda hol’t vanhoiš predmetoiš , kut puhtastada niid , mil voitta , miše ned voižiba kaitas völ pit’kän aigan .
– Minei lujas om mel’he idei , konz külä eläbzub . Siloi mö em otkoi kaikid amuižid kaluid külišpäi muzejihe , a jätam niid küliden pertihe , sihe , kus ned eliba , kus oli-ki niiden sija .Pidab , miše nenil kaluil da pertil oliži ižand , kudamb radaškandeb nenidenke predmetoidenke .Sen täht miše tedištada , kut rata vanhoiden kaluidenke , ei pida äjan teta .Kaikutte mez’ voib olda meiden projektan volont’oran da abutada muzejale neciš jügedas rados , sanub Anna Anhimova .
KARJALAN KÜLIDME AJELTES
Projektan ühtnikad tönduiba ekspedicijoihe erazvuiččidme Karjalan külidme .Hö oliba jo Kontupohjan rajonan Jeršiküläs , mugažo Oloncan agjan Kuiteža-küläs , Pen’ Sel’g da Sur’ Sel’g-küliš .Planoiš om völ lähtta Kondjanmägen rajonaha da vepsän male – Änižröunaha .Ezmäižes-žo matkas projektan tegij ad saiba hüvän satusen .Anna Anhimova starinoičeb :
– Minä nikonz en kulend Jeršikülän polhe nimidä .I minä surel tahtol olin neciš ekspedicijas .Sanun , miše Jerši-külä om vägekaz sij a !Tägä ei ole elektroväged , ei ole dorogad , no rahvaz kaičeb ičeze pertid , eläb posadas .Mö olim otnuded 20 kalud , miččed andoim Kontupohjan agjan muzejale .Ozutesikš , mö otim humbren , regen , värtnän , bučid da muga edemba .Küläs om läz 20 pertid , äjad om jättud .No niiš oma erazvuiččed kalud , ned oma hüväd .Külä om Sandal-järven randal .Küläs om časoun’ , sigäpäi nägub Sandal-järved da voib nägištada Ličnii-saren randad .Sigä seižub Petran da Pavlan puine jumalanpert’ .Täl vodel pühäpertile täudub 400 vot .
Projektan aigan volont’orad da professionaližed muzejiden radnikad tegeba vastusid-seminaroid .Volont’oroid opetas radmaha ekspedicij oiš , sen täht , miše hö voižiba olda muzejiden radnikoiden abunikoin .Nene oma ristitud , kelle om melentartušt kodiman istorii .Julia Orehova om üks’ volont’oroišpäi .Hän sanub :
– Minä nägen , miše ristitud , kudambad tartuiba neche projektaha , surel tahtol radaba ekspedicij as .Hö tahtoiba otta enččid kaluid ičeleze , miše rata niidenke .Minei nece om lujas mel’he , minä nägen , miše hö tahtoiba teta meiden röunan istorij an polhe enamba .Heile ei ole üks’kaik .
Ekspedicijoiden jäl’ghe projektan tegijad ad vajehtasoiš sadud tedoil da mahtoil .Projektan lopus , 11.kül’mkud linneb tehtud sur’ seminar , kus tehtas ühthevedoid da ozutadas kaik projektan satused .
Enččed kalud ozutaba elektmeile istorij ad
вепсский
Младописьменный вепсский
–
–
–