Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Valentina Rogozina. “Gul’aida – gul’ai, a ičeiž rad mušta”
Valentina Rogozina
“Gul’aida – gul’ai, a ičeiž rad mušta”
вепсский
Младописьменный вепсский
Sügüzel
da tal’vel , sil aigkeskustal , mitte jatkui Pokrovan päiväspäi Sur’ pühäzesai , stolan praznikoidenke sidotud aigtegod vajehtihe norišton keragoil – besedoil .Pidab sanuda , miše tobjimalaz besedad mäniba tal’vel , sikš ku kezal oli äi kodiradoid da heinäntego – ei olend aigad lebule .
KENEN TÄHT OLIBA BESEDAD ?
Ende besedoiden täht valitihe sur’ pert’ , kus eli leskiak vai üksjaine mamš .Neiččed puhtastiba sidä , a prihad sel’gitiba lunt pertinno da toiba haugoid .
Erašti besedale tuli norid lapsetomid naižid – vaiše peneks pordoks , kacmaha ičeze norembid sizarid .A muite besednikad jagoihe kahthe gruppaha : aigvoččed neiččed i prihad da norikaižed neičukaižed i prihaižed (hö völ openzihe tehmahas besednikoikš ).Nored besednikad tobjimalaz ištuiba da kacuiba , kut pidab ičtaze vedäda besedal .A besedale pidi vaumištadas : sobdas čomihe sädoihe , pletta kasoihe čomid lentaižid , ombelta kruževad räcnihe .Kerdale neiččed otliba vanhad paikad vai ezipaikad , miše levitada sädoile : konz neižne kezerzi , sädole lanksi pästrid , a ezipaik varjoiči puhthan soban reduspäi .
LEBUAIGALKI RADOS MUŠTA
Ende pertiš ei olend lämoid i pidi viritada säresid : kerosinlampad tuliba eloho jo möhemba .No neiččiden hoikad sormuded lämoita-ki mujiba , kut oikti kezerta – langale pidi olda hoikan .Naku muga neiččed käzimujegel kezerziba langan , i kaikutte tegi ningoižen , mitte oli tarbiž .Oli mugoine vanhembiden muštatiž : "Gul’aida – gul’ai , a ičeiž rad mušta ".Vanhembad neiččed , kudambiden kezerduz oli jo vaumiž , kudoiba koukuižel kruževoid – niid pidi sidoda äjan , miše vaumištadas sajaks .Neiččed mugažo kudoiba äi podzoroid , käzipaikoiden čomitesid , katusid liphaižiden päle , kruževoid räcnihe – oli radod sormiden täht .Neiččed ištuiba da radoiba , a prihad kacuiba neiččiden tehmusihe da valičiba ičeleze nevestoid .Naku niken ei jänd radota .
MIDÄ ED TEGE ČOMUDEN TÄHT !
Mehele pidi mända aigemba , ika norembad neiččed valičeba ičeleze čomembid prihoid .Sikš vanhembad neiččed vaumištihe besedale muga : valičiba parembid sädoid , tegiba bantoid hibusihe , mujutiba kulmad nogel , hosiba modpoliškod rusttoikš .Hibused voitihe siledoikš kandatesel , miše hibused ei lähtnuižigoi kasaspäi , a kas olnuiži siled dai hibusid olnuiži kuti enamb .Huled pidi hosta jäpurahal , siloi ned pit’kha jäiba rusttoin pertiš , no sen taguiči huliden nahk haukteli da necen kibišti – midä ed tege čomuden täht !Norišt om norišt kaikuččel aigal , siloi vai nügüd’ , kaiken-se om himo olda hüvän da čoman ."Laske kibed linneb homen , a tänambei olen baskan da čoman ", – muga meletiba meiden ezitatad .
Miše ozutada ičeze čomut , neiččed pletiba erazvuiččid kasoid .Kenel hibused oliba sagedad , sil i gor’ad ei olend : hän pleti kut taht – kaiken oli hüvä .Kenel-žo hibused oliba harvad , sen kas oli hoik , i miše ozutada čomid hibusid , kasoid plettihe välläšti – rohkaitihe tehta niid sanktembikš .Mugažo kovašti vöstihe , miše paremba nägunuiži vösija .Ende neiččiden sarafonad oliba pit’käd , i oli ani jüged hotkas homaita , oli-ik neižne kapos vai lihav .
VÄND VOIMUZ TUNDIŠTADAS PAREMBA
Oli muga nimitadud "Kondi da neiččed " -vänd .Sändoiden mödhe , neiččed mäniba mecha marjoihe , a pihkuspäi ozutihe "kondi " da tabadaškanzi neiččid – keda "kondi " tabazi , se neižne tegihe-ki "kondjan akaks ".Nece par ištuihe laučale , i nügüd’ jo toine priha kändihe "kondjaks " i taboiteli neiččid .Neche vändho voiba väta vaiše aigvoččed neiččed da prihad .Vändos voi sebata neidišt , eskai tervehtada-ki , no vänd oli vänd .Norikaižed neičukaižed da prihaižed ištuiba laučal i kacuiba , kut mäneb nece vänd : hö teziba , miše toižel vodel heile-ki pidab väta sihe .Muga neiččed da prihad tundištihe toine toiženke pimedoil ehtoil .
Pidab sanuda , miše besedad ei olnugoi pit’käd : konz emägad , kudamb andoi ičeze pertid norišton besedale , vedäškanzi unehe – besedale tuli lop .Voitihe pit’kha gul’aida , no homendesel üks’kaik pidi nousta aigoiš , kaikid varasti rad .
Pagišta vepsläižiden lebupäiviš voib lujas pit’kha .Meletan , miše paremba linneb pagišta kaikuččes tradicijas da veros eriži – voib olda , löudase äi ristituid , kudambad völ muštaba da tedaba necen polhe enamba .Se oliži ani hüvä da abutaiži meile süvemba päzuda vepsläižiden enččehe eloho i udištada sidä .Voim otta midä-ni vanhas elospäi udehe , nügüdläižehe eloho i sidoda senke , voim opeta norištod süveta tradicijoihe , a mugažo ližada midäse ut enččihe harjemusihe da veroihe .Ken tedab , voib olda , muga mö täutam ičemoi elod i kovitam ičemoi vepsläižid jurid , miččed erasiš perehiš om jo kadotadud .
“Gul’aida – gul’ai, a ičeiž rad mušta”
вепсский
Младописьменный вепсский