Тексты
Вернуться к списку
| редактировать | удалить | Создать новый
| История изменений
| Статистика
| ? Помощь
Larisa Smolina.
Miš holdub vepsläine norišt?
Источник:
Kodima. № 5, 2009
Larisa Smolina
Miš holdub vepsläine norišt?
вепсский
Младописьменный вепсский
Kezakun 3. Petroskoiš Rahvahaližes kul’turkeskuses mäni “Vepsän vezad”-vepsläižen norišton organizacijan ühtnikoiden vastuz. Kacmata pahaze sähä vastusele tuliba äjad mehed: üläopenikad, opendajad, tele- da radioradnikad, kaik ned nored ristitud, ked holduba hengel vepsän rahvahas. Heiden keskes olin minä-ki, necen kirjutesen tegii.
Delegatad vepsläižišpäi
Vastusen augotišes Anna Anhimova, necen organizacijan pämez’, sanui miččed küzundad mö otam ezmäi kaiked paginaha i miččid problemoid pätam. Kaik mö tedam, miše täl vodel Petroskoiš elokun 14.-16. päivil linneb sur’ “MAFUN”-nimitadud konferencii. Konferencijale tuleškandeb lujas äi suomalaiž-ugrilaižiden rahvahiden ezitajid eri tahoišpäi. Pidab sanuda, miše täl vodel “MAFUN”-konferencii om jubileine. Se mäneškandeb jo 20 kerdan.
Nügüd’ kaikuččes suomalaiž-ugrilaižes rahvahaspäi pidab valita necile konferencijale koume delegatad i kacujid. Vepsän rahvaspäi kandidatoid delegatoikš ei olend äi, sikš miše konferencii linneb kezal, konz äjil meišpäi om lebuaig. Vastusen aigan mö kaik änestim i ühtel melel valičim delegatoikš mugoižed ristitud: Anna Anhimova, “Vepsän vezad”- norišton organizacijan pämez’; Maria Ijudina, Karjalan rahvahaližen tele- da radiotoimišton radnik da Al’ona Jegorova, Petroskoin universitetan 3. voz’kursan üläopenik.
Paiči delegatoid konferencijal linneb völ kacijid. Niiden lugumär ei ole röunatud, sikš kaikuččes rahvahaspäi voib olda severz’ äi ristituid, kuverz’ tahtoškandeb tulda. Vepsläižiden kandidatoiden keskes oli läz kümned mest, no heiden lugumär voib vajehtadas. Ku kel-se om taht mugažo olda kacujan necil konferencijal, tö voit zvonida Anna Anhimovale i tarita ičeze kandidaturan.
Pidab sanuda, miše “MAFUN”-nece om lujas melentartuine i effektivine konferencii norišton täht. Sen aigan kaik suomalaiž-ugrilaine norišt keradase ühtes, tundištoitase toine toiženke, löudab uzid sebranikoid, tarbhaižid kosketusid, pagižeb neniš azjoiš, problemoiš da küzundoiš, miččed holduba heid täl aigal. I ku konferencii linneb meiden Petroskoi-lidnas, meil kaikil om lujas čoma maht tulda sinna i löuta ičeze täht midä-se hüväd.
Vepsläine internet-sait
Toine küzund, mitte oli ottud paginaha sil ehtal- nece vepsläižen internet-saitan tulii aig. Minä johtutan, miše vepsläine sait www.vepsia. sai elon internet-mirus vodel 2006. Sen tegijad oma Julia Naumova i Aleksei Maksimov. Jäl’gmäižehe aigahasai hö ühtes holduiba saitan elos i eciba sinna materialoid. Nügüd’ problem om siš, miše läz vot sait ei rada. Ei ole kelle uzištoitta sen paloid i ližata sinna uzid tedoid.
Nece problem tuli päivänterale, sikš miše kuni vepsläine sait radoi, vepsläižiš saiba tedoid kaikes mirus. Saital voi löuta tedoid vepsläižes literaturas, vepsän rahvahan istorias, kul’turas, erazvuiččiš ristituiš, voib tedištada midä-se ut vepsän rahvahan elos. Om sel’ged, miše sait om tarbhašt meile kaikile, no tehta saitan üksnäze om jüged. Mö kaik radam, meil om äi ičeze azjoid. A saitale pidab antta lujas äi aigad. Pidab kaikuččen päivän midä-se ecta, kerata kus-se materialad, löuta uzištoid i kirjutada.
Kut pätta necen probleman i keda löuta- mö meletim lujas äjan ecten vastust. No tulim mugoižehe mel’he, miše ku meile kaikile pidab nece sait, ku mö kaik tahtoim, miše sait eläiži i radaiži edemba-ki, meile pidab kut-se ühtenzoittas i olda kaikile aktivižemb. Kaikuččel meišpäi om kodiš tedomašin, om internet. Vepsläižel saital om äi erazvuiččid erištoid. Kaikutte meišpäi voiži valita miččen-se melentartuižen palan ičeze täht, ecta sinna materialoid i kirjutada. Mugoižehe mel’he tuliba kaik vastusen ühtnikad i pätiba, miše saitan radole pidab abutada kaikile.
Hot’ vastusel ei olend muga äi ristituid, no kaiken-se nägui, miše vepsläine norišt ei tahtoi olda passivižen, se tahtoib kut-se abutada toine toižele. Minä meletan, miše mugoižed vastused oma lujas tarbhaižed i effektivižed. Ved’ vaiše ühtes mö voim kebnašti pätta meiden problemoid.