Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь

Tradicijad ei vanhtugoi

Tradicijad ei vanhtugoi

вепсский
Младописьменный вепсский

"Pühä

päiväne" -praznik

sündui

seičemetoštkümme vot

tagaze

. Siloi

Šokš-külän aktivistad

tahtoiškanziba kerata

rahvast

ičeze

kodiküläs

, miše

sil

kuluiži

vepsän

kel’

, miše

kaičižihe

vepsän

kul’tur

. Praznik

tegihe

čomaks

, i

tuli

lujas

mel’he

külän

eläjile

da

adivoile

. Aigan

sirttes

se

sureni

da

tegihe

hüväks

külän

kezan

tradicijaks

. Nügüd’

sidä

tugedab

rahoil

Karjalan

rahvahaližen

da

regionaližen politikan ministerstv

, a

sädab

kaiken

Šokšun administracii

ühtes

külän

Kul’turpertinke

.
Täl

vodelki praznikale

tuli

adivoid

susedkülišpäi

, Petroskoišpäi

, eskai

susedlidnoišpäi da

agjoišpäi

. Alemba

"Kodima

"-lehtesen

toimišt

jagase

ühtnikoiden

tundmusil

praznikas

.

Jelena Mugačeva
Kaikuččen

voden

meiden

külä

keradab

adivoid

tradicionaližele

vepsläižele

"Pühä

päiväine

" praznikale

. Mindai

lujas

ihastoitab

se

, miše

adivoid

tuleb

äi

. Surel

tahtol

praznikaha

ühtneba

fol’klorižed

pajo

- da

kargkollektivad, a

külän

adivod

vasttaba

ned

ičeze

komedoil

aplodil. Erased

kollektivoišpäi

tuleskeleba

praznikale

kaikuččen

kerdan

.
Täl

vodel

praznik

oli

völ

znamasižemban minun

täht

: minun

vunuk

pajati

sil

ühtes

ičeze

pradedoinke

, minun

tatanke

, pajon

, miččen

kirjuti

minun

mam

. Minei

om

mel’he

, miše

norišt

surel

tahtol

ühtneb

praznikaha

, sille

tuleskeleba

kogonaižil

perehil

. Praznik

om

lujas

čoma

, sur’

spasib

siš

Kul’turpertin

radnikoile

da

külän

administracijale

.
"Pühäl

päiväižel

" tehtas

erazvuiččid

konkursoid

, mastar’-klasoid, melentartuižid

vändoid

– ei

ole

aigad

tuskale

. Mö

lujas

navedim

necidä praznikad

, sil

kaičese

vepsän

kel’

, külän

eläjad

saba

pozitivad. Tulgat

meiden

"Pühä

päiväižele

"!

L’udmila Aleksejeva
Kerdan

Jurii Mugačev kerazi

Šokšus "Keradam

da

kaičem

" kollektivan

. Nece kollektiv

tegi

sid’

"Pühä

päiväine

" -praznikan

küläs

. Kaikuččen

voden

mö

"Randaine

"-pajosebranke

ühtnem

praznikaha

, pajatam

vepsläižid

pajoid

. Täl

vodel

ezitim

pajoid

. Lujas

navedim

necidä praznikad

, se

ühtnezoitab lapsid

da

aigvoččid

.

Larisa Čirkova
"Pühä

päiväine

" keradab

norid

da

vanhoid

, tutabid

da

verhid

ristituid

, heimolaižid

, kudambad

tahtoiba

enamba

tedištada

vepsän

rahvahan

kul’turas

, pajo

- da

kargtradicijoiš, külän

veroiš

. Täl

vodel

"Pühä

Päiväine

" -praznikal

oliba

čomad

konkursad

– "Parahim

vast

", "Parahim

änikkirb" da

"Parahim

änikpal’mik

". Adivoid

opetihe

tehmaha

ičeze

käzil

vepsläižid

tätüižid

, pirdmaha

pränikoil, kudomaha

kangazpul

, a

völ

püdmaha kalad

. Täl

vodel

päiväine

ei

paštand

, no

irdal

oli

lujas

läm’

, a

südäin

pajati

, sikš

ku

muga

äi

tulnuzid ristituid

jo

amu

ei

olend

Šokš-posadas. Praznikan

vedäjad

Aleksandra Aniskina da

Aleksei Lukijančuk ihastoitiba

adivoid

ozoitesil

, primetoil, muštatesil

. Armaz

kaikile

Vepsän

rahvahan

hor

tuli

scenale uden

programmanke

.
"Pühä

Päiväine

" abutab

ühtenzoitta

rahvast

da

mugažo

kaita

vepsän

rahvahan

veroid

da

tradicijoid

, čomad

vepsän

kel’t

. Kaiken

ližaks

, se

sirdäb

tedoid

Šokšun polhe

rahvahale

, ved’

Šokšus oma

sündnuded

mugoižed

tetabad

vepsläižed

kut

Pühä

Iona Jašjärvelaine da

Toižen

gildijan kupec Mark Pimenov. Mugažo

Šokš-posad om

tetab

pajanikoil

, erased

kudambišpäi

nügüd’

pajataba

"Randaine

"-ansambl’as

. Hö

oma

kaiken-aigaižed praznikan

ühtnikad

.
Hot’

täl

vodel

päiväine

ei

ozutand

ni

üht

ičeze

sädeged

šokšlaižen praznikan

aigan

, karguid

da

pajoid

ičemoi

kelel

lämbitiba

ristituiden

südäimid

. Vodespäi

vodhe

vepsläine

"Pühä

Päiväine

" tegese

parembaks

da

čomembaks. Ved’

muga

äi

väged

, hengen

lämäd

da

mahtoid

sinna

paneb

külän

administracii

, Kul’turpert’

, škol

, sijaližed

radištod

da

iče

külän

eläjad

. Vaiše

muga

, puhudes

ühthe

hil’he

, voib

kaita

vepsän

rahvahan

kel’t

, veroid

da

tradicijoid

.