Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Darja Hil’. Toziazjad kitajalaižes Udes vodes
Darja Hil’
Toziazjad kitajalaižes Udes vodes
вепсский
Младописьменный вепсский
1. Kitajas Uz’
voz’ om ...keväz’praznik .
Necidä muga kuctas-ki : Keväden Praznik vai Keväz’festival’ .Praznuites Ut vot kitajalaižed sataba vilud da pakašt i tervehtoitaba kevät , a mugažo semendust da tulijad satust , uziden tegoiden augotišt da toivod sihe , miše udes vodes kaik linneb hüvin .
2. Kitajalaižel Udel vodel ei ole üht märitud päiväd !
Praznuičendan päiv lugetas kudmaižen kalendarin mödhe , i kaikuččel vodel nece praznik tuleb erazvuiččil päivil aigkeskustaspäi 21.01.–21.02.Täl kerdal kitajalaine Uz’ voz’ zavodiše 29 vilukud vodel 2025 da lopiše 16 uhokud vodel 2026.
3. Nece om kaikid pidemb praznik Kitajas .
Keväz’festival’ jatkub 15 päiväd .Sil aigal Kitajan eläjil om oficialižed lebupäiväd : kaik lebaidasoiš , iloitelesoiš da kävuba adivoihe heimolaižidennoks i sebranikoidennoks .
4. Uden voden öl tehtas kaiked enamba lämoiambuskelusid .
Ezitatoiden veroiden mödhe kanman Ut vot kitajalaižile ei sa magata : hei le tariž tehta lämoiambuskelusid da sütutada petardoid – se kükseb pahoid hengid i ozatomut .Homendesel petardoid sütutadas udes – muga tervehtoitas Ut vot da ut ozad .Lämoiambuskelusiden da petardoiden judu kulub völ nedalin aigan , a erašti hätkemba-ki .
5. Praznikan aigan ei sa kül’ptas da puhtastada kodid .Uden voden praznikal (ezmäižed kaks’-koume päiväd ) ei sa kül’ptas da pesta päd – muga voib vedel pesta ozad ičelaižpäi .Mugažo ei sa pühkta lavad da heitta irdale murdod – nece kaik pidab ehtta tehta edel praznikad , miše päzuda männudes ozatomudespäi da puhtastada sijad miččele-se hüväle .
Midä völ ei sa tehta kitajalaižen Uden voden aigan ?
- kerita tukid da leikata künzid ;
- kävutada raudaižid , vešt da toižid teravid kaluid ;
- ridelta da laidas ;
- virkta sanoid negativižen znamoičendanke ("surm ", "läžund " i m . e .);
- mureta , rebitada da travida kaluid i sobid .
6. Kitajalaižen Uden voden praznikan aigmär .
Jäl’gmaine nedal’ edel Ut vot om parahim aig sen täht , miše puhtastada kodid , ostta lahjoid da čomitada honusid i verajid .Kanman praznikad kaik ehtlongičeba ičeze kanzanke , lahjoičeba toine toižele lahjoid (miččiden keskes om tradicionaližid kitajalaižid "rusktad kirjeiženkorid ").
• Uden voden ezmäine päiv tobjimalaz omištadas lämöiambustusile da ezitatoiden muštlemižele lahjoil .
• Päiväd toižespäi seičemendehe om hüvä aig , miše kävuda adivoihe .
• Kahesandel päiväl voib pörttas radole .
• 15 päiväl tehtas čoma fonariden festival’ da södas tradicionaližed magedad pirgaižed .
7. Uden voden praznikaks kaik Kitajas tegese rusktaks .
Rusked om ani tärged muju kitajalaižiden täht : se tob ozad , a mugažo kükseb pahoid hengid i ozatomut .Sikš tradicijan mödhe necikš praznikaks kaikile tariž sobdas rusktoihe sädoihe .Uden voden kodičomitesed-ki oma tobjimalaz rusktad .
8. "Oza " kuki-rikku . Kanman Ut vot kitajalaižed riputaba verajihe "Oza "- ieroglifan , mitte om mustal mujul kirjutadud rusktal bumagal vai rusktal mujul – kuldaižel bumagal .Tobjimalaz "Oza "-ieroglif riputadas kuki-rikku , sikš ku kitajan keles virkehed "oza kuki-rikku " da "oza om tulnu " kuluba ani ühtejiččikš .
9. Pel’meniden kogo .Pel’menid (ezmäi kaiked Kitajan pohjoižel ) om kaikid armhemb praznikaline söm kitajalaižiden täht .
Pel’meniden täputamine kanznikoiden keskes om vanh tradicii da hüvä sü lämäle i melentartuižele lodule .Sikš pel’menid om kanzan ühtmuden da kožmusen simvol .Tradicijan mödhe ezmäižed pel’menid tariž "lahjoita " ezitatoile , sid’ völ kuverz’-se – erazvuiččile jumalile .
10. Živatoiden Päivnouzmkalendarin mödhe , 2025 voz’ linneb Vihandan Puižen Kün voden .Kitajalaižed uskoba sihe , miše kaik hüväd živatan erigoičused anttas ristitule , kudamb om sündnu necen živatan vodel .Muga živat voib painastada ristitun elo-ozaha , professijaha da tervhudehe .
Toziazjad kitajalaižes Udes vodes
вепсский
Младописьменный вепсский
-
-
-
-