Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Lapikova Maria . Pajata, meiden vepsän ma!
Lapikova Maria
Pajata, meiden vepsän ma!
вепсский
Младописьменный вепсский
Ojatin
randal Vidl-küläs regionoidenkeskeine vepsläine praznik "Elonpu " udes kerazi adivoid erazvuiččiš man čogišpäi .Torven än’ znamoiči , miše praznik zavodihe , i prazniklavalpäi kuluškanziba veslad pajod da častuškad vepsän kelel .
Ezmäižen laval ezini vepsläine "Armas "-fol’kloransambl’ .Mugažo praznikal eziniba "Samovaročki "-folkgrupp Piterišpäi , "Sudaruški "-fol’klorsebr Vidlaspäi , "Ojatskaja večorka "- da "Ajuški " -fol’klorsebrad Tervalaspäi , "Zabava " -rahvahan pajon ansambl’ Podporožjespäi i toižed .
Praznikan avaidusen aigan kaik sädaikollektivad mäniba praznikverajas läbi , miččed om čomitadud heledoil kelloižil .I ühtes kelloižidenke heläidaškanzi-pajataškanzi kaik vepsän ma .Praznikan simvol-ki – Elonpu – oli originaline necil vodel : se kändihe tulleil i kului melodine heläiduz .I nacein , ei muite , ved’ praznikan tem oli "Pajata , ma !".
"Elonpule " tuliba arvokahad adivod : Piterin agjan Zakonoidentegendan Suiman pämez’ Sergei Bebenin , Podporožjen agjan administracijan pämez’ Aleksandr K’alin , Piterin agjan Kundaližen Valdhonusen ezitai Ivan Horhe i Podporožjen pühäkodin pap’ P’otr Bogdanov . Hö ozateliba eläjid praznikanke i andoiba kitändkirjeižid arvokahile kul’turradnikoile sures panendas vepsän kul’turan kaičendaha .
Korktan pauklahjan – Venäman Pohjoižen , Sibirin i Edahaižen Päivnouzman igähižiden vähäluguižiden rahvahiden associacijan "Za vernost’ Severu " -medalin , sai Ol’ga Spirkova , vepsläine , Vepsän fol’klorkeskusen radnik , vepsläižiden tradicijoiden da veroiden kaičii .Hän kaiken elon omišti vepsän rahvahale , hüvin pagižeb vepsän kelel i andab ičeze tedoid toižile sugupol’vile .
Praznikan sädajad tegiba kaiken , miše se oliži melentartuižen , veslan , erazvuiččen da kodikahan adivoiden täht .Täl vodel ozaižihe uded art-objektad , vedetihe uzid mastar’-klassoid , rahvahale oli midä kacta , söda , koskta da kundelta .Adivoile tuliba mel’he ekskursijad Vidlan keskustme .– Niid tegiba kodi-istorijan tundijad Mihail Kurilov da P’otr Vasiljev . Kodiistorijan tundii Sergei Pinčuk mäni tuhid kilometrad , oleskeli edahaižiš Süvärin agjan čogaižiš , kerazi bohatad materialad i vaumišti adivoiden täht melentartuižen intellektualižen vändon vepsän man melentartuisijoiden polhe .
Vepsläine "Peiveine "- tätüteatr tegi melentartuižen programman lapsiden täht , a "Ojatskaja večorka "- da "Ajuški " -fol’klorsebrad vaumištiba ilokahid vepsläižid vändoid .
Meiden bohatuz om meiden ristitud , meiden mastarid .Praznikale kerazihe parahimad mastarid erazvuiččiš külišpäi da lidnoišpäi : Petroskoišpäi , Podporožjespäi , Pöudospäi , Al’ohovščina -, Jarovščina -, Uslanka -, Važinad-külišpäi .Oliba sijaližed-ki mastarid .Necil vodel oli ezitadud meiden Vidlkülän mastarin Jekaterina Tarakanovan käzil tehtud töd .Hänel oma kuldaižed käded .Hänen čomad hurstid da pannod tetas ei vaiše vepsän mal .
Kaikuččel vodel möndrivid čudutoitaba tulnuzid ristituid käzitehmusiden čomudel da äjüdel : kirjavid hurstid , sijapäluižid kanghan šlikuišpäi , vöid , tätüižid , tehmusid puspäi (härkimid , piragvärtinoid , mujutadud bobaižid ), savesižid astjoid i äi tošt .Adivod voiba ostta midä-se ičeleze muštoks vai valita hüvän lahjan heimolaižile da sebranikoile , a mugažo ühtneda mastar’-klassoihe i tehta midä-ni ičeze käzil .
Praznikal radoiba ei vaiše Vepsän fol’klorkeskusen mastarid , no i lahjakahad ristitud toižišpäi külišpäi da lidnoišpäi .Art’om Stepanov Podporožjespäi kaikiden sil’miš pilan abul tegi puspäi todesižen tronan .Sen sel’gtugi nahodib puhu , praznikan simvolaha .Nügüd’ nece tron kaičese Vepsän fol’klorkeskuses .
Mastar’-klassoil adivod surel tahtol openzihe kudomaha kangazpul , tehmaha rindripkid , pannoid heinišpäi , vanutamha villaspäi , tehmaha tätüižidkaičijoid , pirdamaha kanghal .Kaikutte tahtnik voi tehta ičeleze muštoks astjoid tohespäi – ned oma tarbhaižed , konz käveled mecha marjoihe da babukoihe .Lujas tuliba mel’he adivoile täputand savespäi i Ojatin keramikan čomenzoitand vai pirdand .Nene oma tradicionaližed meiden rahvahan radonmahtod .Meletan , nece om hüvä radon mahtišt , i se ozutab , miše ristituile om melentartušt tundištadas vepsän rahvahan radonmahtoidenke da tradicijoidenke , nece abutab meile popul’arizoitta i kaita vepsän rahvahan kul’turjäl’gestust .
Praznikan aigan avaitihe uz’ art-objekt – "Kurgiden pajo ".Se om tehtud "Venäman hobedan nabornikan sarnoiden laboratorii " -projektan aigan "Uded projektad " -sebran kul’turtomotusiden Prezidentan fondan rahatugele .Vepsän rahvahal kurg tob ozad da tervhut .Neciš art-objektas om ühtenzoittud kaik , mi om sidotud kurgenke vepsän mal .Nece om kaiv , mitte nahodib korktaha linduhu , kurgesine aid – "kurgen suug " – i iče kurg , mitte kerazi kaikid meid ičeze suugan alle praznikpäiväl .Necen čoman radon mugažo tegi pumastar’ Art’om Stepanov .
Vepsläižed emägad Vidlaspäi paštoiba äi erazvuittušt emägust : kalitoid , plotuid , pirgoid , tegiba marjkeitost purdeheinišpäi , marjvet da tradicionališt vepsläšt jomišt – olut .Kaikutte adiv voi mujada vepsläižid sömižid da jomižid , pagišta külän eläjidenke , kulištada eläbad vepsän paginad , tedištada äi melentartušt meiden man kirjutajiš da runoilijoiš , vastatas heidenke .
Praznik tuli lujas vessel .Pajod , kargud , vändod , mastar’-klassad , ajand venehel Ojat’-jogedme ei andnugoi ristituile tusttuda .Kaikutte läksi praznikalpäi hüviš meliš .
Spasib kaikile , ken abuti tehta mugoižen čoman , melentartuižen praznikan .Nägemoiš udel vodel !
Pajata, meiden vepsän ma!
вепсский
Младописьменный вепсский