Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Irina Sotnikova. Nariškin Sergei Jevgenjevič
Irina Sotnikova
Nariškin Sergei Jevgenjevič
вепсский
Младописьменный вепсский
Sergei Jevgenjevič Nariškin (om
sündunu 27.redukud 1954, Piter ) — venälaine valdmez' , politik , voinmez' .Venäman irdpoližen tedištelusen služban pämez' voden 2016 redukun 5.päiväspäi .Kaikenaigaine Venäman varumatomuden nevondišton ühtnik .Venäman nügüdläine valdkundaline 1.klassan nevonik .Kaikiden stepeniden "Arvtegoiš Kodiman edes "-ordenan kavaler .
Vozil 2011—2016 — Venäman VI kucundan Federaližen suiman Valdkundaližen duman pämez' , Ühtištuzvaldkundan Parlamentan suiman pämez' ."Jedinaj Rossia "-partijan korktan nevondišton ühtnik .
Voden 2008 semendkun 12.päiväspäi voden 2011 tal'vkun 20.päivähasai — Venäman prezidentan administracijan pämez' .Voden 2008 tal'vkuspäi — Venäman prezidentan valdkundaližiden pauklahjoiden komissijan pämez' .Vozil 2009—2012 — pämez' komissijas , miččes pidetas hol't siš , miše ei olnuiži istorijan faktoiden värištelusid , miččed voiba toda pahut Venämale (oli necil radsijal kuni radoi nece komissii ).Vodelpäi 2012 ohjandab Venälašt istorijan sebrad .Vodelpäi 2017 — Venäman Voin-tegeližen komissijan ühtnik .
27.tal'vkud vodel 2024 Venäman Prezidentan käskön mödhe voden 2024 tal'vkun 27.päiväspäi № 1120 "Valderištoidenkeskeižen komissijan küzundad istorijan tedotelendan mödhe " Nariškinad pandihe Valderištoidenkeskeižen istorijan tedotelendan komissijan prezidiumaha .
Venäman nügüdläine valdkundaline 1.klassan nevonik (2008).
Laps'aig i norišt .
Sergei Nariškin om igähine Leningradan eläi .Hänen baboi , dedoi , tat da töt Suren Kodiman voinan aigan blokadan aigan oliba Leningradas .Dedoi radoi polestuzzavodal .Konz ei olend väged kävelta radole , hän zavodi öduda zavodal .Tal'vel vodel 1942 hän koli vägetomudehe i oli pandud maha velliden kaumaha Piskar'ovan kaumištol .Tatoi mugažo oli surman kündusel , hän läžuganzi näl'gaspäi .No hänen heimolaine , kudamb eli läz lidnad , toi hänele havadon karthkoid , mi abuti-ki hänele jäde eloho .
Sergejan laps'aig mäni Leningradan agjan Vsevoložskas .Vsevoložskan rajonas radoi üläopenikoiden sauvotuzjoukus .
Vodel 1972 Nariškin lopi školan № 190, kus süvemba opetihe openduzčasuid taideh-estetižes tedopoles .
Openduz .
Vodel 1978 Nariškin lopi Baltian valdkundaližen tehnižen "Vojenmeh "-universitetan D .F .Ustinovan nimel , openzihe inženeraks-radiomehanikaks , a jäl'ges — Piterin rahvahidenkeskeižen menedžmentan institutan , kus openzihe ekonomistaks .Pagižeb anglian da francian kelil .
Paindud tedoiden mödhe vozil 1978—1982 sai radmahtvaumičusen eriližiš SSSRan valdkundaližen varumatomuden komitetan openduzerištoiš .Openzihe kaks' vot tedokundal Leningradan agjan Valdkundaližen varumatomuden komitetan (nügüd' Irdpoližen tedištelusen akademijan ) 101.školas .Konz lopi opendusen , hänen sanoiden mödhe , vodel 1980 Leningradan agjan Valdkundaližen varumatomuden komitetas tundištihe Vladimir Putinanke .Opendusen aigan Nariškin sai peitnimen "Naumov ".Openzihe mugažo Venäman varumatomuden federaližen služban akademijan tedokundan "francialaižes " gruppas , se sijadui enččes carin žandarmoiden ohjandusen pertiš Sures Kiselin irdkujos Moskvas .
Karjer .
Vodelpäi 1982 Nariškin — rahvahidenkeskeižiden tedokosketusiden prorektoran abunik , Leningradan politehnižen institutan irdpoližiden ekonomižiden kosketusiden erišton aigsijaline pämez' .
1980-voded — ekonomikan küzundoiden nevonikan apparatan radnik Sovetskijan Sojuzan edustamištos , mitte om Bel'gijas .
1990-voziden augotiž — ekonomikan kehitoitusen komitetan erišton pämez' , möhemba Piterin merijan ekonomikan da rahavaroiden komitetan pämez' .
Vodelpäi 1995 — Piterin "Tegeliž-sauvotusen bankan " irdpoližiden investicijoiden erišton ohjandai .
1996—2004 — "Filip Morris Ižora "-tabakfabrikan pämehiden nevondišton ühtnik .
Vodelpäi 1997 — investicijoiden erišton pämez' , Leningradan oblastin valdmehišton ekonomikan da investicijoiden komitetan aigsijaline pämez' .
Vodelpäi 1998 — Leningradan oblastin valdmehišton irdpoližiden ekonomižiden i rahvahidenkeskeižiden kosketusiden komitetan pämez' .
Voden 2004 uhokuspäi — Venäman prezidentan administracijan ekonomikan ohjandusen aigsijaline pämez' .
Voden 2004 keväz'kuspäi — Venäman valdmehišton apparatan aigsijaline pämez' .
Voden 2004 sügüz'kuspäi — Venäman valdmehišton apparatan pämez' — Venäman ministr .
Voden 2007 uhokuspäi Nariškin tegihe Venäman valdmehišton aigsijaližeks pämeheks — Venäman valdmehišton pämeheks sen-žo voden sügüz'kuspäi — "Ühtenzoittud laivsauvotusen korporacijan " pämehiden nevondišton pämez' .
Voden 2008 semendkun 12.päiväspäi voden 2011 tal'vkun 20.päivähasai — Venäman prezidentan administracijan pämez' .
5.sulakud vodel 2012 Nariškinad valitihe Venäman da Bellorusijan ühtištusen Parlamentan ištundan pämehen radsijale .
Valičusil Venäman VII kucundan Federaližen ištundan Valdkundaližehe dumaha (2016) Nariškinad valitihe "Jedinaja Rossia "-partijaspäi 112.Kingiseppan valičuzümbruzkundas , nece om Piterin agj , mugažo oli valitud deputataks .No hän pučihe mandataspäi , nece oli sidotud uden radsijanke .
22.sügüz'kud vodel 2016 Venäman prezident Vladimir Putin pani Nariškinad Venäman irdpoližen tedištelusen služban pämeheks voden 2016 redukun 5.päiväspäi .
21.redukud vodel 2016 Venäman Valdkundaližes dumas pättihe edel aigad heitta Nariškinad deputatan radsijalpäi .
14.semendkud vodel 2024 sikš ku sädihe ut valdmehištod , Nariškinad pandihe Irdpoližen tedištelusen služban pämeheks .
Irdpoližen tedištelusen služban pämez' .
Oldes Irdpoližen tedištelusen služban pämehen Nariškin päti azjan SSSRan eriližiden služboiden arhivazjbumagoiden avaidamižen mödhe , necen abul sünduiba uded tedoradod .Tuliba tetabikš seičemen sovetskijan tedištelijan-nelegalan nimed .Nened tedištelijad saiba man täht tarbhaižid tedoid .Irdpoližen tedištelusen služban 100-voččeks jubilejaks tehtihe očerkoiden kogomuz irdpoližen tedištelusen polhe , "Veče "-painuz udes painoi azjbumagoiden kogomused , miččiš starinoitas voin-politižes situacijas edel i jäl'ges jevropalašt istorijad (1935—1945), a mugažo uded kirjad "Legendarižed tedištelijad "-serijaspäi .Läksi eloho "Rudol'f Abel' .Sovetskijan tedištelijan-nelegalan peitarhiv "-kirj , kus om paindud Nariškinan ezisanad , V .G .Fišeran kirjeižed amerikan t'urmaspäi i tundmatomad hänen elostarinan tarktedod .
Nariškin i Lužkov .
17.sügüz'kud vodel 2010 Venäman prezidentan Dmitrii Medvedevan käskön mödhe Nariškin ezmäižen sanui Moskvan merale Jurii Lužkovale tulijas heitändas radsijalpäi . Möhemba Nariškin sanui , miše Lužkovan aigan korrupcii om lujas kehitoitanus .19.tal'vkud vodel 2011 Moskvan Presnenskii sud hül'gäiži Lužkovale hüväksida iskan Nariškinaha näht arvostusen da arvokahuden kaičendas .
Tedorad .
Nariškin — ekonomikan tedokandidat (2004, dissertacii "Verazmaižed investicijad Venämal kut ekonomikan kehitoitusen faktor "; tedo-ohjandai J .P .T'utikov ), ekonomikan tedodoktor (2010, dissertacii "Verazmaižed investicijad i Venäman ekonomikan kehitoitand "; tedokonsult T .J .Habrijeva ).Vodelpäi 2008 — ekonomik-oiktuziden problemoiden valdkundaližen da municipaližen ohjandusen keskusen tedo-ohjandai Zakonoiden tegendan i rindatuz oiktuz'vedändan institutas .47 tedotön avtor , niiden keskes 25 kirjutest i 5 monografijad verazmaižiden investoroiden mel'dütoitandan problemoiden mödhe . Tatabambad kirjad .
"Verazmaižed investicijad Venämal kut ekonomikan kehitoitandan faktor " (2004).
"Verazmaižiden investoroiden mel'dütoitand : ekonomikan strategii i Venäman agjoiden kehitoitand " (2009).
"Dissernet "-projektan ühtnikoiden vahvištoitandan mödhe , Nariškinan dissertacijoiden töiš , a mugažo hänen "Verazmaižed investicijad (regionaline aspekt )"-kirjas (Piter , 2005) om plagiat .
Märičesed .
Nariškin putui personaližiden erazvuiččiden maiden märičesiden lugetišehe .20.keväz'kud vodel 2014 händas pandihe Amerikan märičesiden lugetišehe , 21.keväz'kud vodel 2014 putui Jevropalaižen Ühtištusen märičesiden lugetišehe . Mugažo putui Kanadan , Šveicarian i Avstralian märičesiden lugetišehe .Konz Ukrainal zavodihe vointegod vodel 2022, Amerikas märičesed koskiba Nariškinad , mugažo händast pandihe Japonian i Udes Zilandian märičesiden lugetišehe .
Kundaline rad .
Nariškin om holenpidändan "Nügüdläižen istorijan fond "-nevondišton pämez' i holenpidändan "Venäman rahvahan elomišton i valdkundan služban akademijan "-nevondišton pämez' .Venäman istorijan sebran pämez' vodelpäi 2012.27.tal'vkud vodel 2024 Venäman prezidentan käskön mödhe voden 2024 tal'vkun 27.päiväspäi № 1120 "Valderištoidenkeskeižen komissijan küzundad istorijan tedotandan mödhe " oli mülütadud Valderištoidenkeskeižen istorijan tedotelendan komissijan prezidiumaha .
Personaline elo i kanz .
Om nainu , oma poig , tütär i kaks' vunukad .Ak — Tatjana Sergejevna (norudes Jakubčik ), nügüdläižiden tedotehnologijoiden tundii .Vodehesai 2004 radoi "Nügüdläižed sistemad da tedomašinan tehnologijad "-tedokundal Itameren valdkundaližes tehnižes universitetas "Vijenmeh ".
Poig — Andrei Sergejevič Nariškin (om sündunu 1978), "Energoprojektan " aigsijaline pämez' .Om nainu , om kaks' tütärt — Anna i Natalaj .
Tütär — Veronika Sergejevna Nariškina (om sündunu 16.sulakud 1988), lopi Rahvahan elomišton akademijan , sportan master , radab Ühthižvenälaižes ujundan federacijas , vilukus vodel 2021 tegihe aigsijaližek pämeheks "Inteh-Servis "-kompanijas mavoinholitusen kaludišton vaumičendan da tegendan mödhe , om rezident i tegihe "Inteh-Vnedrenije "-päkompanijan päomištusen 20 % omištajaks .
Nariškin laps'aigaspäi kävui ujundsebraha , lujas navedib necidä sportad , kaikuččel homendesel ujub 300—500 metrad , neca abutab hänele olda tervhen .Hän mugažo huzaidab mägisuksil , vändab tennisaha .Lebaidab ičeze küläperiš Piterin agjan Vsevoložskan rajonas .Navedib teatrad , Jurii Vizboran , Vladimir Visockijan , Bulat Okudžavan bardpajoid , iče vändab gitaral .
Pauklahjad .
Venälaižed .
I stepenin "Arvtegoiš Kodiman edes "-orden (2024).
II stepenin "Arvtegoiš Kodiman edes "-orden (2019).
III stepenin "Arvtegoiš Kodiman edes "-orden (2010).
IV stepenin "Arvtegoiš Kodiman edes "-orden (4.kezakud vodel 2008) — sadud arvtegoiš valdkundan edes i äivoččes hüväs rados [34].
Aleksandr Nevskijan orden (27.redukud vodel 2014) — sures panendas Venäman valdkundan vahvištoitusehe , parlamentarizman kehitoitusehe i äivoččes hüväs rados .
Arvostusen orden (27.redukud vodel 2004) — äivoččes hüväs rados .
Sebruden orden (2016).
II stepenin "Arvtegoiš Kodiman edes "-ordenan medal' (11.keväz'kud vodel 2003) — sadud radsatusiš da äivoččes hüväs rados .
Venäman Prezidentan arvokaz kitändkirjeine (26.redukud vodel 2009) — arvtegoiš Venäman Prezidentan valdoiktusiden zakonkogomusen todenzoitusehe da äivoččes hüväs rados .
Venäman valdmehišton arvokaz kitändkirjeine (26.redukud vodel 2009) — äivoččes hüväs valdkundaližes službas .
Venäman keskuzvaličuzkomissijan arvokaz kitändkirjeine (2.sulakud vodel 2008) — aktivižes abus Venäman Prezidentan valičusiden vaumičendas da vedändas .
II stepenin Pühän Sergii Radonežskijan orden (Venälaine ortodoksine pühäkodi , 2014) — tarkudes radoihe pühäkodin hüvüdeks i 60-voččeks jubilejaks sündundpäiväspäi .
Medal' "Irkutskan 350-voččeks jubilejaks " (2011).
I stepenin Pühän Annan orden (Venälaine imperatoran kodi , 2009).
Medal' "Panendas Venäman polestusehe " (2021).
Verazmaižed .
Rahvahiden sebruden orden (Belorussii , 8.tal'vkud vodel 2009) — sures panendas sauvotusehe , sebraližiden kosketusiden vahvištoitusehe , Venäman da Bellorusian rahvahiden ühtmudehe .
Arvokahan legionan ordenan oficer (Francii ).
Sebruden orden (Azerbaidžan , 5.heinkud vodel 2012) — arvtegoiš valdkundaližidenkeskeižiden kosketusiden kehitoitandaha da vahvištoitandaha Azerbaidžnan Valdkundan da Venäman keskes .
Turkmenian Prezidentan "Bitaraplik "-orden (Turkmenistan , 2012) — sures panendas politikan , ekonomikan , kul'turan , tedon i parlamentoidenkeskeižiden kosketusiden kehitoitandaha Turkmenian da Venäman keskes , Turkmenistanan ripmatomuden statusan tundustamižehe , a mugažo personaližiš arvtegoiš sebraližiden kosketusiden vahvištoitusehe Turkmenian i venäman rahvahiden keskes .
Arvostusen orden (Belorussii , 26.uhokud vodel 2015) — sures personaližes panendas azjbumagan vaumičendaha Jevrazian ekonomižes Ühtištuses , integracionnijoiden processoiden kehitoituses da levenzoituses , ekonomikan ühthižradon vahvištoituses Belorussian Valdkundan , Venäman da Kazahstanan Valdkundan keskes .
Arvostusen orden (Armenii , 30.keväz'kud vodel 2015) — valdkundoidenkeskeižen ühthižradon vahvištoituses Armenian Valdkundan da Venäman keskes , a mugažo sures panendas armenialaižiden da venälaižiden sebraližiden kosketusiden vahvištoitusehe i kehitoitusehe .
II stepenin orden "Dostik " (Kazahstan , 2016).
Sebruden orden (Vjetnam , 1.tal'vkud vodel 2021) — sures panendas ühthižradon kehitoitusehe Vjetnaman varumatomuden ministerstvan da Venäman irdpoližen tedištelusen služban keskes .
Kundaližed i rahvahidenkeskeižed organizacijad .
Orden "Ühtištuz " (27.kül'mkud vodel 2014, Ripmatomiden valdkundoiden ühtištusen parlamentoidenkeskeine assamblei ) — aktivižes ühtnendas Parlamentoidenkeskeižen assamblejan i sen azjmehištoiden radoho , panendas sebruden vahvištoitandaha valdkundoiden rahvahiden keskes — Ripmatomiden valdkundoiden ühtištusen ühtnikoiden keskes .
Jubileimedal' "Ripmatomiden valdkundoiden ühtištusen ühtnikoiden parlamentoidenkeskeine assamblei .25 vot " (13.redukud vodel 2017, Ripmatomiden valdkundoiden ühtištusen parlamentoidenkeskeine assamblei ) — arvtegoiš parlamentarizman kehitoitusehe i vahvištoitusehe , panendas Ripmatomiden valdkundoiden ühtištusen zakonoidenradon kehitoitusehe i paremboitusehe , rahvahidenkeskeižiden kosketusiden da parlamentoidenkeskeižen ühthižradon vahvištoitusehe .
Klassan čin .
Venäman nügüdläine valdkundaline 1.klassan nevonik (9.kezakud vodel 2008).
Nariškin Sergei Jevgenjevič
вепсский
Младописьменный вепсский