Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | Статистика | ? Помощь
Darja Hil’. Moskvas vastsihe Venäman kodikeliden opendajad
Darja Hil’
Moskvas vastsihe Venäman kodikeliden opendajad
вепсский
Младописьменный вепсский
Kül’mkun
27.–28. päivil Moskvan valdkundaližes pedagogižes universitetas toižen kerdan mäni Ühthižvenälaine kodikeliden opendajiden suim .Sen tegi Kodikeliden federaline institut Venäman tedotelendan ministerstvan tugel .
Suimale kerazihe enamba 300 opendajad man kaikiš regionoišpäi .Azjtegoho ühtni 28 moderatorad da 98 ezinijad , kudambiden keskes oli 20 tedodoktorad da 40 kandidatad .
Suiman ühtnikad starinoičiba ičeze parahimiš openduzpraktikoiš , diskutiruiba nügüdläižiš kodikeliden openduzmahtoiš da neniden kehitoituses , äikul’turižen kazvatandan problemoiš .Mugažo pagištihe igähižiden vähäluguižiden rahvahiden keliden opendamižes , opendajan roliš da siš , kut tariž opeta kodikel’he ani penid lapsid .Temoiden keskes oli školiden da universitetoiden , tedo - i kul’turorganizacijoiden ühthižtö .
Kaikid suremb homaičuz oli kingitadud strategižehe sessijaha .Se oli omištadud nügüdläižile mahtoile , miččiden abul voib kaita keliden da kul’turiden äipoližut .Mugažo pagištihe siš , mitte sija openduzsistemas anttas Venäman rahvahiden kelile .
Diskussijoihe ühtniba valdmehed , tedomehed , lingvistad , pedagogad da kel’politikan ekspertad .Ezinijoiden keskes oliba tedokeskusiden da institutoiden pämehed erazvuiččiš regionoišpäi .
Suimale tuli delegacii Karjalaspäi-ki .Regionad ezitiba školiden pämehed Natalja Fedotova (Kostomukša-lidn ) da Nina Koren’kova (Šokš-külä ), a mugažo vepsän kelen opendajad Gleb Fomin (Šokšun škol ) i Anastasia Jevtušenko (Šoutjärven škol ).Ičeze pedagogižiš satusiš Anastasia sai oficialižen kitändkirjeižen – panendas kodikelen kehitotusehe .
– Ezinin ekspertoiden keskes suiman toižen päivän . Starinoičin , kut erazvuiččed ližaopendusen mahtod todenzoittas meiden Šoutjärven školas .Suimal äi kerdoid diskutiruitihe kodikelen openduzčasuiden lugumäräs .Problem om siš , miše regionoiš , kus kodikelel ei ole valdkundališt statusad , kodikelile anttas vaiše üks’ čas nedališ , eskai vähemba , toižid kodikelen urokoid lugetas ližaopenduseks .Nece om ani sur’ problem , sikš ku nügüd’ lapsed ei pagiškoi kodikelel , ei tekoi sidä , i sikš kodikelen opendamižes tariž kävutoitta verhiden keliden opendamižen mahtod da metodikad .Šoutjärves azjad oma parembad : lapsed zavodiba opeta vepsän kel’t jo päivkodiš i školha hö tuleba miččidense kel’tedoidenke , no kaikense kodikelen časuid om lujas vähä , – sanui Anastasia Jevtušenko .– Meletan , nece suim om ani tärged azjtego kodikeliden opendajiden täht . Minä sain melentartuižid tedoid , hüvid nevondoid , tundištimoi uziden kollegoidenke , vastsimoi tutabidenke .Päs om jo sündnus erazvuiččid idejoid !
Kal’hid nevondoid suiman ühtnikad andoiba Venäman tedotelendan ministerstvale , regionoiden valdmehile da Kodikeliden federaližele institutale .Nevondad koskiba uziden openduzkirjoiden da openduzprogrammoiden tegemišt , opendajiden kvalifikacijan paremboitust , infrastrukturan kehitoitust .
Kodikeliden opendajiden suiman päsatusen oli pätusen tegemine .Neciš azjbumagas om märitud äikeližen opendusen kehitoituz lähivozil .Sihe mülüba taričused , miččed koskeba äikeližiden programmoiden tuged , tedoliž-metodižen alandusen vahvištoitust , opendajiden radvaumičusen paremboitust .Mugažo planoiš om tehta ühthižen digitaližen platforman , kus voib vajehtadas mahtištol , sureta opendajiden tuged da ladida openduzorganizacijoiden kosketusid .
Moskvas vastsihe Venäman kodikeliden opendajad
вепсский
Младописьменный вепсский