Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Nʼiägo mie ku zamelʼiečin

Corpus: Dialectal texts

Tikhvin

Informant(s): Shkapin Vasilii Dmitrievich, 1923, Birjuchevo (Birčova), Boksitogorsky District, Leningrad Oblast
recording place: Birjuchevo (Birčova), Boksitogorsky District, Leningrad Oblast, year of recording: 1967
recorded: Рягоев Владимир Дмитриевич

Source: Образцы карельской речи. I. Говоры Республики Карелии, тихвинских и тверских карел, (1994), p. 206-207
audio archive of ILLH, KarRC RAS: №942

Nʼiägo mie ku zamelʼiečin
(Karelian Proper)

Ka. Pidäis’ pojalla naajja. I hyvä talo že viel’ä, bohatta, vet’ iel’l’ä že bohatta bohatanke naičiečettii, da oldii talo talooh. Nu ka vain on ka yks’i. Pomeha, što hänel’l’ on ka kila, brihalla šuuri. A čigana tul’i yökši da šannoo: ”El’gie t’yö gor’uigua. Munke l’ähemmä, n’i hänen naitan. Myt’t’yöl’l’ä pidää t’yt’öl’l’ä. Hot’ myt’t’yöm perebohattaa n’i, naitaan”. Nu ka tuatto že čiganan i palkai, što ka šanoo: ”Mänkö naita!” Poiga že jo on v poru, jo pidäiz’bi naittua, i hyvä talo že i, kaikki i.
Ho!” Čigananke l’äht’iettih. Ka tuldii koz’jomaa. Čigana kaikki šanoo, štomidä šie!” Ka briha ž on kačokko min hyvä. A hoz’aistva še mytyš oo hyvä. Talo že, kačokko, – sanoh, – on kolme hevoista”. Čigana šanoo: ”Midä šie? Unohit viel’ä, – šanoo, – ”varžan že. Varža že n’el’l’äš”. –”Kačokko,” – šanohon vet’”. Briha že: ”Vet’, n’el’l’ä, ka l’ehmie meil’ä”. – ”Kuin niin n’el’l’ä l’ehmie? A häkki že viiješ”. Kaikki l’iz’iel’öygi čigana što. Briha šanoo n’iän, a hiän. Kačokko, tämän verda kanua. A čigana že: ”A kačokko viel’ä kukko že! Midä sie unohtelet, kaikki?” Kai vai lad’d’ua, što en’ämb ois’, en’ämbi kaikkieda. No vrod’i ka jo dogovor’iečetaa, što jo hyvä jo on. Paissaa što jo l’ähtöö t’yt’t’ö, jo muoz’ella. Pojalla da, ääjä pereheššä da, kaikkie on da. Kač, – šanoo, – vain yks’ oo. Vähäz’il’di fal’šane. Ei suuri griiža mull on”. – ”Män sie munal! Kuin ei šuuri griiža ole, – šanoo, – ”K on, i troikall ei šua s’iun griižua vijjä”. – ”Oi, – t’yttö sanoh, – en l’ähe mučokši”. Šilloin n’iägö, troikalla vain yhtä tädä kilua pidää vedie, šanoo: ”Vaim pikkaran’e on!”
A čigana šanoo: ”Vet’ i unohii. Täššä že pidän ois’ viel’ä puolendua. A täššä ku, – šanoo, –l’iz’iel’l’im mie kaikki. Što ääj on da ääj on. A šiinä, – šanoo, – n’iägo mie ku zamel’iečii, t’ädä že kilua šanoin, što on viel’ä šuurembi čem šie šanoit.” n’i šano i troikalla že ei šua viijä hänen kilua.