Тексты
Вернуться к списку
| редактировать | удалить | Создать новый
| История изменений
| Статистика
| ? Помощь
Nene-ki oma Solomonan muštatišed, miččed keraziba Judejan kunigahan Jezekijan mehed
Источник:
Solomonan muštatišiden kirj, 2016, с. 81-84
Nene-ki oma Solomonan muštatišed, miččed keraziba Judejan kunigahan Jezekijan mehed
вепсский
26
1 Kuti lumi kezal da vihm rahnmižen aigan,
muga i korged arv ei kožu meletomale.
2 Kut paskač purahtab vai päskhaine lendahtab,
muga tühj prokl’anind-ki ei tehte todeks.
3 Kunut hebole, varhindod oslale
a kalu – meletomile.
4 Ala anda vastust meletomale meletomašti,
miše ičeleiž-ki ei tehtas mugoižeks.
5 Anda vastust meletomale hänen meletomuden mödhe,
ika hän tegese melevaks ičeze sil’miš.
6 Ičeze jaugad mokičeb, pahut sab se,
ken oigendab meletoman vestinkandajaks.
7 Tolkutoi om rambičijan jaug
da muštatiž meletoman sus.
8 Ozutada meletomale surt arvod
om kuti panda kalliž kivi tauguhu.
9 Kut ogahine oks jomarin kädes
om muštatiž meletoman sus.
10 Vägev tegeb kut tahtoib:
meletomale hän andab i siričimänijad nagradib.
11 Kut koir pördase ičeze oksendusihe,
muga meletoi-ki kändase ičeze meletomudehe.
12 Nägid-ik mehen, kudamb om melev ičeze sil’miš?
Meletomaspäi om enamb tolkud, mi hänespäi.
13 Lašk sanub: «Tel om lev!
Lev om ezitanhal!»
14 Uks’ kändase petliš,
a lašk – ičeze magaduzsijal.
15 Lašk ličeb ičeze käden mal’l’aha,
i hänele om jüged libutada sidä suhusai.
16 Ičeze sil’miš lašk om melevamb mi seičeme mest,
ked andaba vastust meletaden.
17 Ken siričimänijoišpäi ličese verhaze ridaha,
se tartub koiran korvihe.
18 Kuti melespäi hairahtunu om se,
ken tacib lämoid, nolid i surmad,
19 da se-ki, ken tegeb pahad toižele sanudes:
«Minä tegin sen iloks.
20 Kus lopiše haugod, lämoi sambub,
kus ei ole hus’s’utajad, rida lopiše.
21 Hil’ – räkeks, haugod – lämoikš,
a ridlii mez’ – ridan sütuteseks.
22 Kelenkandišijan sanad oma magedad,
ned ličesoiš hibjan südäimehe.
23 Kuti puhtastoitmatomal hobedal pälitadud saviastii,
om maged pagin da käred südäin.
24 Kelel vihanik heitlese hüväks,
a hänen sudäimes om viha.
25 Ku hän pagižeb lämäl änel, ala usko hänele –
hänen südäimes om seičeme vastmeližut.
26 Üksin oldes hän peitäb ičeze vihan,
no rahvahan suimas se avaidase.
27 Ken kaivab toižele haudan, se iče putub sihe,
a ken veretab ülähäks kivid, sen päle ned lankteba.
28 Kelastai kel’ kandab vihad neniden päle, keda ei navedi,
libedad paginad tegeba vaumheks lanktendan.