Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Vakkazet
Vakkazet
карельский: собственно карельское наречие
Толмачевский
A
mie mid’ä ruan ?
Ka , mid’ä ruan .
Vanhuš tul’i , n’in pienet ruavot ollah .
N’iit’t’iä da kyn’d’iä jo ei šua , kuda-mid’äi kebiembäz’ie ruan viel’ä .
Talvella mos’t’inua da vakas’t’a luajin .
Hiitros’t’i pien’i .
Kuin jukkuo šuaw varuštua da tuwva , n’in talvešša äijän luajit .
Da mi l’uwbo luaji korz’inkua , n’in n’yt tuah Karačinah kaikki männäh .
Hinda t’iet’t’ävän’e , hyvä hinda on , vain t’iijä luad’ie , da ol’iis’ mil’l’ä šuattua .
Männävuona n’el’l’ä regie , kuin keguo , šuatoin .
Šuwri abu t’uli .
Jukkuo ol’i vägäijä varuššettu , kaikki kissoin , korz’inkua luajiin .
Pinda l’is’t’eis’t’ä mar’javakas’t’a luajiin .
N’iid’ä hot’ d’engah , hot’ jäiččäh annat – ruattu ew muattu , ruat , n’in i šyöt .
Jukkopuw on žeže ped’äjä , vain čurkiks’i pil’it’t’y .
Ped’äjän val’l’ičet šuondeikolda al’i ynnäh šuošta , hienošilozen , oigien .
Yl’en ložie ew hyvä , šen’iin čet’vert’ie al’i kuwtta verškua .
T’yvičurkista otat kahekšan gon’t’ie , ložiembaz’ista , a kuin hoikembi , n’in kuwži da n’el’l’ä .
Kežäl’l’ä kuin tulow šuaha jukkopuwda , n’in panet hawdah , ved’eh : ei kuivais’ .
Kuivašta ei šua kiskuo , že vain pär’iekši .
A talvella ei kuiveta .
Kun rubiet kiskomah , n’in jukot šärret , gon’t’it tuot kiwgualla al’i kiwguah , hawvutat .
Šid’ä i kisso .
Kuin hyvä puw popad’iw , kiskuočija , n’in kebie on kiskuo , hieno kiskuočow .
Kissotah n’iin .
Otat hawvutetuon gon’t’in , šuwren veičen panet pinnan da lohokšen keškeh , ožuat hamaralla al’i kur’ikkazella da n’iin lohokšen i erotat pindapuolešta .
Lohokšešta n’i mid’ä , hallokši l’ožankah al’i vir’ikkehekši , a päret’t’ä kissot pindapuolešta .
Žen pindapuolen gon’t’ista lohkuat kaha , n’e tuaš kaha , a n’iis’t’ä jo rubiet l’isset’t’ä kiskomah .
Aivis’ pindazen , mi on ketun alla , panet er’is’ .
N’iis’t’ä jo rubiet , mar’javakas’t’a l’ibo opuškakši mos’t’inah , piäl’yš opuškakši .
Zavodalla varoin kuin luajit korz’inkua , n’in n’iis’s’ä ew opuškua , n’iih opuškua ei pie .
Hein’ämos’t’inah al’i šien’ivakkazeh luajit opuškan .
Kuin kaikki gon’t’it kissot , mi on tuodu kiwgualla hawduočomah , lohokšet pilkot da čilput rabieššat , n’in otat l’is’s’it l’is’t’iet .
L’is’s’it veičel’l’ä , l’eikot , mi on čilmuačen l’ibo ložiemban’e , kohendelet , rownennat l’is’t’ien , ol’iis yhen l’evehyn’e .
Šid’ä lattien pywhit , l’evit’ät n’el’l’ä l’is’t’ied’ä poikki lattiešta , a toizet n’el’l’ä yl’či lattien n’iil’l’ä šiämeh , štobi hyö ois’ pl’et’it’t’y .
Keššel’d’ä koh ollah n’e pl’et’it’t’y .
Že l’iew pohja .
Pohjan rannat aršinua myöt’ veičen n’okalla piirrät i l’ymmyt’t’el’et yl’äh .
Šid’ä rubiet randoida pl’et’t’imäh .
Rannat noššat , min korgun’e pid’äw mos’t’ina , šid’ä panet opuškan , opuškah varoin kissot kaidazet l’is’t’ehyöt s’r’iadu lohokšešta , enžimäzet l’is’t’iet lohokšešta päin .
Opuškan panet da l’is’t’ein n’okat kiän’d’el’et kyl’gil’is’t’ein alla , šiämeh pujotat , dai mos’t’ina gotovo .
Viel’ä čilmuzet l’is’s’it , dai randah .
Mar’javakkazet ollah kos’inkat .
N’iidä kos’inkakši pl’et’it .
Kos’inkašša ollah pohjal’is’t’iet i kyl’gil’is’t’ienä .
N’iis’s’ä ew kyl’gil’is’t’eid’ä , a otat pohjan pl’et’it kossalleh , uglaz’ista vaššakkeh noššat pohjal’is’t’iet i rubiet randoida pl’et’t’imäh .
Opuškan panet , n’in šiin’ä et randal’ist’eid’ä opuškašta piäl’ičči l’ymmyt’t’el’e , a opuška kuin on kahen puolen randal’is’t’eid’ä , n’in rawdanuaglaz’illa l’äbi kolot’it .
Randal’is’t’iet opuškua myöt’ l’eikkuat , panet pangan – dai kaikki .
Vakkazet
карельский: собственно карельское наречие
Толмачевский