Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | ? Помощь

Čigana

Корпус: диалектные тексты

Тихвинский

Информант(ы): Шкапин Толя, 1953, Бирючево (Birčova), Бокситогорский р-н, Ленинградская обл.
место записи: Бирючево (Birčova), Бокситогорский р-н, Ленинградская обл., г. записи: 1967
записали: Рягоев Владимир Дмитриевич

Источник: Образцы карельской речи. I. Говоры Республики Карелии, тихвинских и тверских карел, (1994), с. 205
ф/архив ИЯЛИ КарНЦ РАН: №942


Čigana
(карельский: собственно карельское наречие)

Ka yks’i čigana ajo. Tul’i Uz’minaa, pietti hebozee. Naize-, omam mučon t’yöndi. Gorkiella miilostin’ua pobiraimaa. Iče jäi. Keittämää. Murginua. Keittyä pidää, pidää tul’i. Tul’i pidää, pidää hallot. Hallot pidää. Noošša puuh da järittie. Nooz’i puuh, istuočč okšaa, da šidä že i okšua järittää. Aštuu mužikkan’e i šanoo: ”Čigana, šie ičen tapat”. Miä žanom: ”Mie olee, ičem piel’l’ä šiändyn, mie g en tapa”. Järitti, järitti, järitti. Okša že, järitti. Okšanke ynnäh i langei. Langei, käz’in, čut’ ei katan käzii. Kaččoo mužikkan’e järieldäh aštuu jo. Mužikka pietty. Možod bit’ šie t’iijät što kooža mulla i. Kuolla?” Hiä šanoo: ”Kuin Gorkien goraa l’ähet heboz’ella ajamaah, hebon’e pieröö kolmičči, karietašta i langiet, kuolet”.
Ka muččo tul’i. Keitettii. Pidää ajua. Struupinaah, Gorkiečči. S’el’is’s’äčči šild on rikkaadun. Midä ruadua? Nu lähen kuin n’ibuit’”. Ajo ajo, Gorkien goral luo tul’i. Ruošalla ku pačkua hevoista, a jyrkä gora. Hebon’e i šiändy da i pieri. Hiän painuldi. Da ku viel’ andaa, heb’on’e podr’at kahičči i pieri. Karietašta škokahti, muč šanoo: ”Tpruu! St’adis’!” – ”No, ne, žena, poježžai, ja pomirat’ ostanus’”.
Nu, l’äkši tämä nain’ ajamaah. Ajaa gorodovoi. Pl’otkaa kivi n’okkaa šivottu. A hebon’ ol’i muon’e, kun čiganan duuhun kuuluštaa, piettyy. Ka hebon’e čiganan duuhun kuulušti, pietty hiän. Oi čigan, uuji dorogalda, – hianoo, – ”el’ä mešai mulla kuolla, mie j olen kuolemašša”. – ”Nu mie s’iull annan kuolemašša”. Täl’l’ä ku ruoššaa händä d’erimää. N’iin der’i, što čigana škokahti da. Mučon Struupinaa tavotti. Muččo hanno: ”Midäba et kuollun?” – ”Pas’s’ibo gorodovoilla, eij jois’ ollun händä, n’i ol’iz’in kuollun, a n’ytten viel’ä tämän verran elää”.