Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Omah kyläh nähen šanon
Omah kyläh nähen šanon
карельский: собственно карельское наречие
Толмачевский
Tämä
mua ol’i kahen kylän väl’issä , Krišen’ien da Dolguanovan , i molen kylät nagol’e izännyid’ih , yks’i izännyiččow i toin’e .
I nagol’e äijän vuotta spor’ittih , šidä jäl’l’ičekši soglas’iečettih : davait’e arbah luomma .
I arvašta viid’i Krišen’ien kylällä mua .
Ka šillä mualla miän d’iedot i läht’ei elämäh .
Šeiččimen taluo , kaikin oldih omahizet .
I šillä kylällä pandih n’imen Spornoiks’i , žentäh pandih , što šil’dä mestašta spor’iečettih kakši kyl’iä .
Šiidä n’iin i kuččumah ruvettih kyl’iä .
I kaikin oldih omahizet , šeiččimen taluo .
Yhet oldih babašta päit’en vel’l’et , toizet d’edošta päit’ vel’l’et .
D’edolla ol’i äijä poigua , kahekšan poigua i kolme tytärdä .
Vanhembi poiga ol’i miwn tuatto , kučuttih Fekl’iks’i , toin’e poiga ol’i Iivana , kolmaš T’ero , n’elläš R’iigo , a viiješ ...
Kuinbuan ?A jäl’gimän’e Lawr’i , tyttäret – vanhiin Mar’u , toin’e An’n’i , kolmaš Ogru .
D’iedon vel’l’ilöidä kučuttih Mois’o , toin’e Mokki , kolmaš – Hil’ippä , a naiz’ie ...vain yhtä Matr’okši , toista Marfakši , kolmaš Lukki ...
A mamašta päit’ vel’l’ilöidä kučuttih – yhtä Oudukakši , toista Mois’okši , kolmatta Pawlukši .
A naiz’ie hiän kučuttih Palagakši , toin’e Natto , kolmaš ...oi muissutiin Varvokši .
Oldih hyö kaikin kewhät , no oldih ves’ma druwžnoit .
Muada ol’i vähä , a meččiä ol’i enämbi , pid’i meččiä šordua .
Mečän šorrettih , hiiret uber’ittih , mečän jäl’l’en kaššen poltettih , kaššen jäl’l’ellä tuhkih kyl’vet’t’ih ozrua enžimäiz’ičči , a toičči pid’i kannot n’e juwrdua , kannot juwrettih šuwrilla kangiloilla .
Šidä kaššen muan luajittih muakši , kyn’n’et’t’ih , šilloin jo i ruvettih kyl’vämäh kaiken’muos’t’a s’iemen’ie ...ruista , kagrua , ozrua , grečuhua i pelvahan s’iemen’dä .
Luajittih n’ellä pelduo , yks’i peldo ol’i Krišen’ieh päin očiin , toin’e Lykkyh päit’ očiin , kolmaš peldo ol’i Kolmodvorkoih päit’ očiin , n’elläš peldo Dolguanovah päit’ očiin .
Lykkyh päit’en pellošša , pellon peräššä ol’i ves’ma šuwri gora , šidä gorua kučuttih Maštan gorakši , miän d’iedot i šaneldih , što mintäh Maštan gorakši kučutah : el’iäs’s’eh ol’i l’itvan voina i miän randašša strojittih šillä goralla ves’ma korgien maštan kaččuos’s’a n’epr’ijuat’el’ua .
D’iedolla kažvettih poijat šuwret , vägövät i provornoit .
Hyö stroittih pajan ed’izeh , pajašša ruvettih ruadamah , luajittih hyö iče pluwgan rawdazen i aštovan rawdazen , a to ših šuat kyn’n’et’t’ih hyö adralla puwhizella i puwhizella aštovalla i aštoidih .
Šidä kaikin omin mužikoinke kylän srojittih tuwl’imel’l’ičän .
D’iedolla kolme poigua naičči .
Miän mamua kučuttih Foklakši , a toiz’ie Ol’ona da Vas’s’o .
Hyö oldih ves’ma druwžnoit , n’ikonža ei riijel’dy , toin’e toizelda vain ruaduo ennät’et’t’ih .Oi ...
Hyö yheššä el’ettih kakšikymmen’dä vuotta i heiläh pereh jo kažvo kakšikymmen’da viiz’i hengel’l’is’tä , a mužikat oldih ves’ma jo ruadajat i vägövät i sroittih ka šillä aigua n’ellät huonehet .
Šidä srojihuoh hyö otettih da arbah i luodih : kumbazet huonehet kumbazen kohtah langetah , šilloin hyö i erottih .
Šillä aigua i kylä kažvo , šeiččimešta taluo l’ien’i kakšikymmen’dä taluo .
Tuldih hot’ spornoilla mestalla , a el’ettih kylä ves’ma druwžno naroda .
Omah kyläh nähen šanon
карельский: собственно карельское наречие
Толмачевский