Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Paimnell ruašk pit’k

Корпус: диалектные тексты

Дёржанский диалект

Информант(ы): Туманова Анна Семёновна, 1901, Васильевское (Vas'il'eskoi), Зубцовский район, Тверская (Калининская) область
г. записи: 1967
записали: Пунжина Александра Васильевна

Источник: Образцы карельской речи. I. Говоры Республики Карелии, тихвинских и тверских карел, (1994), с. 266-267
ф/архив ИЯЛИ КарНЦ РАН: №852/6-9

Paimnell ruašk pit’k
(собственно карельское наречие)

Paimenella midä ol’i keralla, kun hiän paimendaw?

A hin, šüättl’iči kül’äšš, händä počer’edu šüätettih. I značit kešš mid antah, a to vet ajellah obidall, poldn’ill tuwvah, tullah, kül’äšš obidaijah, kešš el’äw. A ran’š vil’ oldih muaz’et, oo, por’atkat, što, i od’oožoi annettih paimn’ell, jog talošš. Ka t’iper’ teil’ el’äw, teil’ i annat od’oužu, šiä i annat od’oužu. Jes’l’i mož on pikkaran’ poigan’ šiäl’ potpuaskan’. Pidäw hänel’l’ od’ouž anduu, a miul ew muaz’i pikkarz’ii, mänet sus’idald pakkut: ”Nu an miul kahekš päivizekš poigrais’all mi. Poigzell täl’l’ od’iničči”. Annetah, paimnell pidäw vet’ od’in’i... vet šuur’i et pan pikkarzell poigzell.

Ruoška paimenella on, da?

Ruašk, da, ruašk on pit’k. Punott on pelvhašt.

A n’okkazešša?

A tan... šelg varž, muan’, varž. Aa, händzešš on šivott šiiman’, štob en n’iin roshlopaičiičis’. Pit’k ruašk. Ennein paimnet viign’aijah aivoin, ruašanke proid’iw ka, kül’i mütten, hloopaiččow, kun ejol žul’eikua, a kun ei n’in kizuw žul’eikah.

A že mit’t’ün’än on?

Žul’eika? On šarvi, i patom on viäl ka muan’e, ka tämän pidähüš dubnan’e. I hänešš ollah lowkkzet, i hin käz’il’l’ ka šen’in. A patom on, pikkaran’ dubnan’ ruavette, mi en i t’iiji, mittüzest hin on d’er’evašt. Piššikkän’, nazivaičiiči, kučuttih hand piššikkän’, i ka täm piššikkän’ i svis’s’iw. A hin šarveh täh ... täh piššikzeh kizuw, i täll ka perbiraiččow, näist lowkkz’ist. I trubah trubiw, hüvin kiztah, viržl’öi muaz’i kiztah hüvin, star’innoiloi. A meil’ ol’ üks’ paimen, n’in, ostonviččow kenen pihall, šeiz’uččow. Kizuw kizuw, kizuw kizuw, kiändl’iččow, l’äht’öw viäl’ä. A jo kel’l’ kun ejol žul’eiku, kumbzell paimnell, ei mah kizat, n’in kül’i mütten proid’iw ruašall hloopaiččow. Štobi emännät nowštais’ l’üpšimäh, štop ei prospittais’, šilloim vet viign’aidi aivoin, žiivattu, vil’ pimiezel’.