Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
El’etii yhtes sie uk da ak
El’etii yhtes sie uk da ak
карельский: людиковское наречие
Севернолюдиковский (кондопожский)
El’etii yhtes
sie uk da ak .No ak moine oli lašk .Ruotta ei kehtanu , aino : "Boleju , vs’o bol’eju ".Mužik koldunoid ešt’ .Voinu ei ga , pidäw koldunoid löwttä .No .Mužik se lähtöö , eččimää koldunoid lähtöö .
A täl akal on druug pappi .Pappid priglassiw , da vi̮pivajut da gul’ajut papinke , bol’naja .No .A tämä mužik lähtöw koldunoid eččimää .Koldunoid eččiw , šigä kävelöw .Tulow hälle pakiččii starikkaine vastaa :
– Kuna läkšit ?
– A nengai nenga , milai ak ei voi , ka läkšin koldunoid eččimää .
A pakiččii vedää dälgee , on karttaine , sigä on hällää palaižet kerätyt , suuharit kuivatut .Vedää dälgee :
– No , minä šilee nevvon koldunoid .Viere vai minun tähä čuloškaa karttaa , minä šindaa suotan šihi taloo , kuz on koldun .
No , hän i kuundel’ . Vieri tähä karttaa .A starikaine vedää händää , vedää starikaine .Vedi , vedi , vedi .Šihi taloo i tuoi , kus se starik kodišpä läkš .Tuoi , taričezow yökš , a pappi ištuw stolan taga .Humalaz .Bard lekkuw .Viinat stolal , zakuskad razni̮jad , razni̮jad stolal .No , starikaine se taričezow :
– Eig voi magata milei yöt täs ?
– Ka mintaä , voi magata , voi !
– Ka milai on tämä , jälgee vedelen , suuharid on kuivatud šigä ga ...
A šigä ižänd viruw , rogožal katettu .Koldunoid kudai läkš eččimää .
– Minul eig voi lawčan al hot’ pertii panda tädä , eika šyödää suuharid milai koirad .
No i laškiz myös .A starik se šigä , ižänd , rogožan al se katsuw , mit’e hänen ak bol’naja vi̮pivajet tämän papinke da ugošš’ajetse .No gore vz’alo händää .D’о ne ležitse šigä kartas , rogožan al .
Starikaine se taričeze yökse , ga prilawkal i ištuw , a iče gorniččaa sе šine aino kaččoo , mit’e hyö šigä vi̮pivajut .No hälle sei staruh sanuw papile :
– Dadim hällei r’umkaižen viinat .
Dai ant’tii r’umkaine .No šen juož .Dai zapel tämä starik :
Trin ta-ta , trin ta-ta ,
Visit bezmen na gvozdu ,
Da dostanetse i popu .
Popu raz , d’jaku dva ,
Čtob ne pel trin ta-ta !
No i staruh se sanoo :
– Tol’ko i hyvin pajatad , pidäw antta vie toine r’umkaine .
Dai toine valet’tii .Toine ku valet’tii hällei , hän vie d’alomb rubež :
Trin ta-ta , trin ta-ta ,
Visit bezmen na gvozdu ,
Da dostanetse i popu .
Popu raz , d’jaku dva ,
Čtob ne pel trin ta-ta !
Mužikku rogož lekuštaž laučan al , nowžiškaž , ku bezmenin ot’t’ häi : papil otsaa , akal otsaa .Koldostvat löwž .Pappi läkš kuna lienöw , iäre pagež .Akal bolit kai lähtii .
Vod mit’e muoniteldaa mužikoid bol’ni̮jad akad .
El’etii yhtes sie uk da ak
карельский: людиковское наречие
Севернолюдиковский (кондопожский)
–
–
–
–
–
[Гость Терентий]
русский
–
–
–
–
–