Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Oli kolme neičyt
Oli kolme neičyt
карельский: людиковское наречие
Среднелюдиковский (мунозерский)
Oli
kolme neičyt .Neiščed ne oldii kai sizarekšed .Ykš oli tkačiha , toine oli povariha .Kolmen sizarekšed oldii volšebnitsad .Šiid linnas eli ykš čuarin poig , Ivan Carevič .Yhtei aigoi ned sizarekšed bes’edoittii yhtes kohtas .Hyö keskenäi pagiščii .Ykš sizar’ sanuw :
– Minda ku otaiž mučoikš , minä kaikele mierole ker’gidaižin kudoda !
Toine sizar’ sanuw :
– Ku minda mučoikš otaiỉ , ka mina ker’gidaižin kaikele gosudarstvale keittädä !
Kolmaž sizar’ sanuw :
– Ku minda mučoikš otaiž , ka mina kolmee kohtui yhekš bohatterii suaižin !
Šihi aigoi Ivan Carevič uksen taga kundel’ ne paginad .Šiid hän avaiž uksen i kyzyw :
– Kudam sanui , što kolmee kohtui voi yhekš poigad suada ?
Hända , nuorembad ot’t’ mučoikš , tošt keittämäi , kolmatt kudomai , ičenke .Ivan Carevičan ei hät’ket puwtunu elädä mučoinke , händä ot’ettii vojuimmai toižii gosudarstvoihe .Mučoi diäi kohtuine .A ned tkačiha da povariha däidii elämäi nuorembanke .Piäliči vähäs aigas nel’läskymmenes nedälis mučoi rodii .Poigat rodiščii mit’t’ed hän obeščala , mugamad i liettii bohatterid .Sizarekšile rodiihe zavidno .Kirjutettii Ivan Carevičal kir’d’aine i työttii posl cuarillu .Moine kir’d’aine työttii , što "šilla mučoi rodii ni riščikanzan , ni l’aguškan , moižen čudoviščan , ni kunne ne pohože ".
Cuar’ se polučii sen kir’d’aižen .Tuskeldui ylen äijäl , što mikš mučoi rodii muhomad poigad čudoviščad .Hän kir’d’aižen työnž poslad myöi , što minui suai olgai poigad muga , olgai hyö bohatterid libo čudoviščad .Kir’d’aine tuli dälgille tänne , sе posl tuoi kir’d’aižen dälgillei .Se tkačih’ da povarih’ d’uotettii humalai suai poslad .Kir’d’aine hällä sumkas piäi vargastettii , konz hän oli äijäl humalas .Se kir’d’aine lugedii hyö .Kird’utettii kird’aine toine .Pandii sumkkai toine .Kird’aižele oli kird’utettu : "Kak skoro kird’aižen polučitte , panda lapš emänke tervbuččii i merele työtä ".
Se mučoi yhten lapsen peit’t’ nännin alle .Sen lapsenke händä pandii tervbuččii i työttii merele .Se brihač suai kazvamai emänke bučis .Bučči se oli tobd’ , ei mahtuškannu d’algimäi buččii , sen terväi se brihač bohatteri kazvoi .Emäle suai molizemmai :
– Minä en sua tirppamai , minä , – sanuw , – potkaidan .
A emä brihačule molizow :
– Elä , brihačuine , potkaida , myö merei upponemme .
Brihačču suai toižen kieran molizemmai :
– Mamoi , minä potkaidan bučin .
Emä tost i molizow :
– Elä potkaida , poig , mänemme merei .
Kolmanden kieran op’at’ molizow :
– En voi kestädä .
Emä kuwlow , što bučči d’o on meren randal , kolaidaw , heid lykäi tuulel .Šiid emä käšk hänele :
– Nygöi voined ka potkaida .
Hän d’algad oigei dai vandehed lopnittii .Hyö puwtuttii na dikii ostrov emänke .Himoitaškai heile šyödä , emäle dai poigale .Hän , poig , luadii puižen piščalin .Emäl oli rist kaglas .Hän ot’ sen ristirihman piščalii , nat’anul tugoi luk .Läht’ meren randai ambumai linduid , šil puižel piščalil .Merel dogadii lindun l’ebedin , a l’edebin piäl lyözyi koršun , tahtoi lebedin n’uokkida .Ambui hän ei l’ebedin , a ambui koršunan .L’ebed’ suai hänenke pagižemmai riščikanzan kielei .L’ebed’ ylen äijäl spassiboiččezui šidä Ivan Careviččad .Vot l’ebed’ i sanuw hälle :
– Et šinä ambun koršunad , a tapoid čarodejan volšebnikan , – sanuw , – mängät emänke magatta .Lienow midä syödä teile .
Ivan Carevič emän luste tuli i viertii magatta , kui l’ebed’ heile käšk .Konz hyö magades herastuttii , magadusaigas oli stroittu na dikii ostrov linn .Šihi linnai oli stroittu kodi , ei olnu ni mit’t’es gosudarstvas mugošt kodid .Linn oli nimitetty Ivan Carevičan nimel dai se kodi .Hyö mändii emänke šihi carskoihe kodii , oli siid d’uoda dai šyödä kyl’läl .
Vot emänke hyö suadii elämäi šiid kodis .Yhtee aigai hyö nähtii ajades šiiriči karabli .Nošč hän flagat i kučui niid karabel’ščikoid ičellu goštii .Se karabl’ ajoi endižei ižän gosudarstvai , sе oli ižän karabl’ .Hälle himoitaškai nähtä omad ižäd .Karabel’ščikad lähtii iäre i hän työnž viestin , što anda tulow hän goštii minun lukš , a iče ei sanonu , što on hänen poig .Hälle himoitaškai nähtä ižäd i ižän gosudarstvad .Tuli hän meren randai suai kirgumai l’ebedid .L’ebedile sanui :
– Mille himoitaiž ižäd nähtä .
L’ebed’ uib hänen luste randai .Vedel Ivan Carevičad briznii .Ivan Carevič muwtui puarmakš .Hän puarmannu lend’ karablile , peitiihe ščiiluižei .Konz karabli tuli šihi gosudarstvai , cuari heid vastaiž karabel’ščikoid .Heid priglasii omai kodii cuar’ .A puarm puarmallei i lend’ hejän kodii .Cuari suai kyzymäi :
– Ajelitte ka midä kuga nägitte ?
A puarm oli peittäzennu šeinäi da kundel’ .Karabel’ščikad suadij rasskažimmai cuarile mida nähtii ajeltes .Nu vot hyö suadii rasskažimmai , što ajoimme šinne i ningomal kohtal ei ni midä olnu , a nygy na dikom ostrove on linn .A ned tkačiha i povariha suadii perebivaimmai cuarid :
– Tämä divo on ne divo , a vot оn divo , što šiid linnas on puw , puwn all on orav , kudam oreškoid purow i luadiw izumrud .
Puarm ned tkačihan da povarihan paginad kuul’ ,lend’ tkačihan rožale i n’apišč’ muga , što veri läht’ rožas piäi .Iče lend’ hän fortočkas pihale .Tuli hän meren randai , a l’ebed’ d’o händäi vuott’ .L’ebed’ händä suatoi dälgille emän luste .L’ebedile hän rasskažii ned tkačihan da povarihan paginad .L’ebedi sanuw :
– Olgai , lienow šinun linnas , lienow semmoine puw i orav , kudam suaw šille luadimai izumrud .
L’ebed’ händä muut’ dälgille Ivan Carevičakš .Suadii hyö vie elämäi emänke edele piäi .Lien’ linnas puw i orav .Orav oreškad puri , izumrud luadii .
Dogadittii hyö t’eremas piäi ajamas toine karabl’ ižän luste .Kučuttii орät’ goštii šida karablid .Konz työndytettii karabel’ščikoid , opät’ kučui ižäd goštii , a ei sanu , što on hänen poig .Ivan Carevičale vie himoit’ ižän luste puwttuda .Opät’ mäni meren randai , l’ebedile sanui :
– Mille himoitaiž nähtä vie toine kier ižäd .
L’ebed händä briznii vedel , muut’ händä vuapsahaižekš .Hän lend’ karablile , peitiihe ščiiluižei .Opät’ cuar’ vastaž karabel’ščikoid . Priglasii dvorččai ičen luste :
– Midä ajeltes työ nägitte ?– suai heil’ kyzymäi .
Karabel’ščikad suadii cuarile rasskažimmai , midä nähtii :
– Nägimme na dikom ostrove linn on da šinda kučuttii goštii šinne .
Karabel’ščikad rasskažittii , mitte oli kodi da mitte oli orav .
Tkačiha da povariha opät’ suadii perebivaimmai .Vuapsahaine ištui šeinäl da kundel’ heiden paginoid .Vot tkačiha i sanuw :
– Tämä divo ne divo , on vie .Nowzow meres piäi kolmekymmen kolme bohatterid , kai oldai ned vel’l’ekšed .(Ned oldai bohatterid l’ebedin vel’l’ed ).
Vuapsahaine ned paginad kundel’ , hypnii šeinäs piäi , ambui händä rožai , iče lend’ pihale fortočkas .(Pidäw starin se loppida kui tahto ).
Tuli hän l’ebedillui , rasskažii ned paginad l’ebedile .L’ebed’ sanuw :
– Ne pečal’s’a , lienöw šinun linnad karavulimmas kolmekymmen kolme bohatterid .
Tuoi händä omai linnai , muwt’ opät’ Ivan Carevičakš .Šiid päiväs piäi noužiškattii meres piäi kolmekymmen kolme bohatterid i ainoz suadii linnad vardeimmai .Suai hän uudessai elämäi emänke .
Dogadittii hyö erähäl kieral opät’ kolmaž karabl’ ajamas .Karabel’ščikad tuldii hänellu i diivuičeščii ylen äijäl , što mitt’e linn on na dikom ostrove , što mitt’e puw on i orav orehoista luadiw izumruttad .Kolmekymmen kolme bohatterid ol’dii karavuwlas .Karabel’ščikoid hyö opät’ gostitettii .Konz lähtii karabel’ščikad kodii , opät’ tuli meren randai , kirgui l’ebedin .L’ebedile sanui :
– Mille vie himoitaiž kolmaz kier nähtä ižäd .
L’ebed’ hälle sanui :
– Mäne , void mändä .
Šiibel händä prisnii vedel , muwt’ opät’ vuapsahaižekš .Hän lend’ karablile , peittezei ščiiluižei .Karabl’ ajoi ižän luste .Cuar’ vastaž karabel’ščikoid i ot’t’ ičen luste goštii .Šigä opät’ suaw muga kyzelemäi .
– Kuga ajelitte , mida nägitte ?
Karabel’ščikad raskažittii , mit’t’e on linn stroittu suarele , da mit’t’e on orav , da kodid karavulittai kolmekymmen kolme bohatterid .Da Ivan Carevič kučui händä goštii .Cuar’ ned paginad kundel’ .Ylen äijäl hälle lien’ interesno .
Tkačiha da povariha opät’ suadii perebivuimmai .Vot tkačiha i sanuw :
– Tämä , – sanuw , – divo on ne divo , on , – sanuw , – divo semmoine , on neičud , kaikel muailmal šidä čomembad ewlo .Pagižow kui d’ogi čurčettaw , kasan al tiähtet paštetaw .
Vuapsahaine kundel’ ned paginad .Šeinäl piäi hypnii , ambui händä rožai vie kibedembäli , a iče fortočkas lend’ pihale .
Tuli hän l’ebedillui , l’ebedile rosskažii ned paginad .L’ebedile sanuw Ivan Carevič :
– Minä tahtoižin kaiken muailman käveltä i löytä sen neiščen , ottada ičelle mučoikš .
A l’ebed’ i sanuw hänelle :
– Duwmaiče , – sanuw , – hyvin , vet’ mučoi ei ole kui kindas , duwmaiče hyvin .
Ivan Carevič andoi kl’atvan :
– Minä izmeni en , sen otan mučoikš i senke suan elämäi .
L’ebed’ sanuw :
– Ole täs vähäine , minä kävyn meččäi .
L’ebed’ tuli dälgille , ei l’ebedin , a sen neiščen (se l’ebed’ oli neičyd ).Šiid hän sen l’ebedin tuoi emän luste , kyzyi emäl blahoslovend’ad ottada händä mučoikš .Emä käšk ottada .Vot i nai hän šiid l’ebedisneiščee .Dälgile suadii d’o kolmen elämäi .Erähän päivän kačotaw , ka ajaw karabl’ .Karablil oli ajamas ižä tkačihan da povarihanke goštii .Ei tiedäny , što hän on poig hälle .Poig emänke , mučoinke mändii ižäd vastammai pristanile .Konz ižä tuli , šiid tundušč endižen mučoin .Endžimäi it’ketii , šiid oli tobd’ ruadosti šiid linnas , pruaznuittii kodv .
Šiid se cuar’ tiedušč prawdan kaiken .Tkačihale da povarihale lämbit’ettii kyly .Lat’t’ale oli kylyn levitetty kowrad .Ned tkačihad da povarihad työtii kylyi .Kylys kowriden al kiehuttii tervkattilad .Tkačiha da povariha puututtii šinne tervkattiloihe .Ivan Carevič suai dälgele oman mučoinke elämäi , ot händä omai gosudarstvai .A poig diäi šihi elämäi l’ebedin-neiščenke .I nygyde vie hyö eletäw hyvin ozakkali .
Minä heidän piirus tože olin , viinad poččivoittii .Usi̮le puwtui , a d’uoda ei puwttunu .
Oli kolme neičyt
карельский: людиковское наречие
Среднелюдиковский (мунозерский)
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
[Чудесные дети]
русский
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–