Texts

Return to review | Return to list

Teta kodirandan istorijad

history

October 16, 2021 in 15:50 Nataly Krizhanovsky

• changed the author of the source
  from Nina Koren'kova
  to

January 21, 2020 in 03:27 Nataly Krizhanovsky

• changed the title
  from Teta kodirandan istorij ad
  to Teta kodirandan istorijad
• changed the text
  Redukun 18. päiväl Šokšus pidetihe kodirandan konferencii ”Pened Pimenovan lugemižed” Karjalan Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvan, Vepsän kul’tursebran, Prionežjen administracij anadministracijan tugele. Sille kerazihe lapsed, aigvoččed, kaik, kelle om melentartušt ičeze kodiman istorii, kudambad tahtoiba kaita muštod sen enččes aigas. Konferencii oli omištadud Šokšun külän sündujale, tetabale hüväntegij alehüväntegijale i mecenatale Mark Pimenovale. Konferencij ahaKonferencijaha ühtniba lapsed Kalagen, Šoutjärven, Šokšun i Ladvan školišpäi. Avaidusel tervhensanoid pidiba Prionežjen rajonan administracijan pämez’ Grigorii Šemet i opendusen da socialižen kehitoitusen erišton pämez’ Larisa Poročkina. Zinaida Strogalščikova, Svetlana Pas’ukova, Ol’ga Sobolenko, Natalia Anhimova oliba kalhin adivoin konferencij alkonferencijal. KonferencijanKonferencijan pätem oli omištadud 30-–voččele Vepsän kul’ tursebran jubilejale. Openikad starinoičiba ristituiš, kudambad ühtniba Vepsän kul’tursebran tegemižehe i aktivišti radoiba vepsän rahvahan hüvüdeks. Äjad omištiba dokladoid ičeze küliden eläjile, kudambad tegeba sur’t radod kodiröunan kehitoitandas. Konferencijan rad oli satusekaz. Openikad tegiba suren panendan kodirandan radon kehitoitusehe. Kaikuččes nominacij asnominacijas valitihe parahimid töid i niiden avtorad saiba vägestajiden diplomoid. Nominacij asNominacijas ”Minun kanz man, rajonan, külän istorij asistorijas” vägesti Ladvan školan 4. A klassan openik Darja Osenina dokladanke ”Kanzan relikvii”. Nominacij asNominacjias ”Vepsän kul’tursebrale – 30 vot” vägesti Šokšun školan 7. klassan openik Sofja Vasiljeva ”Vepsän man patriot”-–dokladanke Jurii Mugačevan polhe. ”Minun külän ristitud”-nominacij as–nominacihas vägestajaks tegihe Šoutjärven školan 8. klassan openik Maria R’ahlova. Hänen doklad oli Rürik Loninan polhe ”Ristit, kudambal minä ülendamoi”. Konferencij anKonferencijan ühtnikoile i heiden ohjandajile anttihe kitändkirjeižid i muštlahjoid. Kaik peniden ühtnikoiden oppindtöd oliba melentartuižed i erazvuiččed. Oli mel’he, miše konferencij alkonferencijal kului vepsän-ki kel’. Erased openikad ezitiba ičeze dokladoid kodikelel. Kodirandan konferencii tuli znamasižeks azjtegoks Šokšun školan täht. Kut om tärged, miše lapsil om melentartuz’ ičeze kodiröunaha, jurihe. Konferencij anKonferencijan tarbhudes sanui Karjalan Rahvahaližen i regionaližen politikan ministerstvan päazjantedai Ol’ga Sobolenko: ”Mugoižed azjtegod oma tarbhaižed, miše opeta lapsid navedimha ičeze kodiröunad, levenzoitta heil tedoid ičeze penen kodiman istorij asistorijas, kehitoitta lapsil paginmahtoid kundlij oidenkundlijoiden edes. Üks’ konferencij ankonferencijan pätegendoišpäi om se, miše ned abutaba popul’arizoitta i kaita vepsän röunan tradicij oidtradicijoid, materiališt i hengišt kul’turad i antta kaiked necidä bohatust toižile sugupol’vile”. Spasib kaikile konferencij an tegij oilekonferencijan tegijoile, ühtnikoile. Om lujas tärged astta edemba, kaiken aigan süveta ičeze tedoid, ecta midä-se ut, a päazj – navetta ičeze kodimad.

November 27, 2019 in 15:06 Нина Шибанова

• created the text
• created the text: Redukun 18. päiväl Šokšus pidetihe kodirandan konferencii ”Pened Pimenovan lugemižed” Karjalan Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvan, Vepsän kul’tursebran, Prionežjen administracij an tugele. Sille kerazihe lapsed, aigvoččed, kaik, kelle om melentartušt ičeze kodiman istorii, kudambad tahtoiba kaita muštod sen enččes aigas. Konferencii oli omištadud Šokšun külän sündujale, tetabale hüväntegij ale i mecenatale Mark Pimenovale. Konferencij aha ühtniba lapsed Kalagen, Šoutjärven, Šokšun i Ladvan školišpäi. Avaidusel tervhensanoid pidiba Prionežjen rajonan administracijan pämez’ Grigorii Šemet i opendusen da socialižen kehitoitusen erišton pämez’ Larisa Poročkina. Zinaida Strogalščikova, Svetlana Pas’ukova, Ol’ga Sobolenko, Natalia Anhimova oliba kalhin adivoin konferencij al. Konferencijan pätem oli omištadud 30-voččele Vepsän kul’ tursebran jubilejale. Openikad starinoičiba ristituiš, kudambad ühtniba Vepsän kul’tursebran tegemižehe i aktivišti radoiba vepsän rahvahan hüvüdeks. Äjad omištiba dokladoid ičeze küliden eläjile, kudambad tegeba sur’t radod kodiröunan kehitoitandas. Konferencijan rad oli satusekaz. Openikad tegiba suren panendan kodirandan radon kehitoitusehe. Kaikuččes nominacij as valitihe parahimid töid i niiden avtorad saiba vägestajiden diplomoid. Nominacij as ”Minun kanz man, rajonan, külän istorij as” vägesti Ladvan školan 4. A klassan openik Darja Osenina dokladanke ”Kanzan relikvii”. Nominacij as ”Vepsän kul’tursebrale – 30 vot” vägesti Šokšun školan 7. klassan openik Sofja Vasiljeva ”Vepsän man patriot”-dokladanke Jurii Mugačevan polhe. ”Minun külän ristitud”-nominacij as vägestajaks tegihe Šoutjärven školan 8. klassan openik Maria R’ahlova. Hänen doklad oli Rürik Loninan polhe ”Ristit, kudambal minä ülendamoi”. Konferencij an ühtnikoile i heiden ohjandajile anttihe kitändkirjeižid i muštlahjoid. Kaik peniden ühtnikoiden oppindtöd oliba melentartuižed i erazvuiččed. Oli mel’he, miše konferencij al kului vepsän-ki kel’. Erased openikad ezitiba ičeze dokladoid kodikelel. Kodirandan konferencii tuli znamasižeks azjtegoks Šokšun školan täht. Kut om tärged, miše lapsil om melentartuz’ ičeze kodiröunaha, jurihe. Konferencij an tarbhudes sanui Karjalan Rahvahaližen i regionaližen politikan ministerstvan päazjantedai Ol’ga Sobolenko: ”Mugoižed azjtegod oma tarbhaižed, miše opeta lapsid navedimha ičeze kodiröunad, levenzoitta heil tedoid ičeze penen kodiman istorij as, kehitoitta lapsil paginmahtoid kundlij oiden edes. Üks’ konferencij an pätegendoišpäi om se, miše ned abutaba popul’arizoitta i kaita vepsän röunan tradicij oid, materiališt i hengišt kul’turad i antta kaiked necidä bohatust toižile sugupol’vile”. Spasib kaikile konferencij an tegij oile, ühtnikoile. Om lujas tärged astta edemba, kaiken aigan süveta ičeze tedoid, ecta midä-se ut, a päazj – navetta ičeze kodimad.